§ 196. s tvar, s katero se dru ga primerja, stoji
1. v i s tem s kl onu s primerjalnim členkom ko, kot,
kakor; n. pr.
Boljša kratka sprava kakor (ko, kot) dolga pravda.
—
Hujša je žeja ko(t) glad.
—
Ni ga večjega bogastva, kakor je
pošteno srce;
2.
v rodilniku s predlogom od ali mimo, n. pr.
Človeštvo
nima hujše sovražnice od
(ali:
mimo) mehkuznosti.
—
Ta pastir
je zadovoljnejši od najmogočnejših vladarjev;
3. v tožilniku s predlogom čez ali nad, kar se pa redko
rabi, n. pr.
Ni ga višjega gospoda čez Jehova
. —
Ni ga mogočnejšega
kralja nad Boga.
§ 197. Presežnik delamo:
1
.
Če primerniku dodamo besedico
naj
:
lepši
—
najlepši,
slajši
—
najslajši
,
boljši
—
najboljši
.
2. Pridevnikom, ki delajo primernik s prislovom bolj, do
dajamo besedico
najbolj: najbolj črn
,
najbolj učen, najbolj cvetoč
.
s tvar, s katero se druga primerja, stoji
1. v rodilniku brez predloga, ako se ponovi samostalnik,
n. pr.
Materin jezik je vseh darov najdražji dar;
2. v kakem sklonu s predlogom:
iz, izmed, od, med, čez,
nad;
n. pr.
Jožef je bil očetu izmed vseh sinov najljubši;
ali:
iz,
od vseh sinov
ali:
med vsemi sinovi
...
§ 198. Nekateri pridevniki nimajo vseh stopenj.
1. Osnovnika nima:
bližji, najbližji.
Pogosto se rabi primer-
niški prislov
b r z
za prislov osnovnika:
brzo.
2. Primernika nimajo:
dolnji, gornji, prednji, poslednji,
zadnji, prvi
,
skrajni
itd. Presežnik delajo z besedico
naj: naj
-
zadnji, najprvi
itd.
§ 199. Zaimek (pronomen) se rabi namesto samostalnika
(n. pr.
jaz, ti, on
itd.) ali pridevnika (n. pr.
moj, naš, ta
itd.).
Zaimki so:
1. osebni (personalni), n.pr.
jaz
,
ti, on;
povratno-osebni:
sebe;
2. s vo j i l ni (posesivni), n. pr. moj,
tvoj, naš;
3. kaza l n i (demonstrativni), n. pr.
ta, tisti, tak;
Presežnik.
Zaimek.
