Števniki eden do š t i r i so pridevniki, n. pr. en klobuk,
ena riba, eno mes to; dva kl obuka, dve r i bi , dve
mes ti; tri je ( š t i r j e) kl obuki , tri ( š t i r i ) ribe itd.
Od pet dalje so vsi glavni števniki v imen. in tož. samo
stalniki, n. pr. P e t kl obukov l ež i na mi zi , pet klobukov
imam, t r i d e s et mes t, t i s oč l judi itd.; v ostalih sklonih
pa so pridevniki, n. pr.
Pe t i h klobukov ne morem kupiti; petim
ženam; pri petih mestih
.
s to se ne sklanja, navadno tudi t i soč ne, n. pr. dva (dve)
ti soč, tri t i soč; če se sklanja, je navadno moškega spola, n. pr.
prvi t r i j e t i s oči , v s to t i s oč i h i zvodov.
Glede rabe števnika eden, en pomni: eden, en se rabi
le, kadar je govor o določenem številu, n. pr.
D ve lodrici je en
tovor.
—
Lipa žival ni bila ta krava; imela je en rog kvišku
zavihan, d r ug i ji je bil doli zakrivljen.
(s trit.)
Namesto nedoločnega člena (števnika) se rabi v slovenščini
nedoločni zaimek neki , kak, kateri itd., če je potreben, n. pr.
Ali bi hotel priti kak večer
(ne: en večer!)
k meni na prejo?
—
In kaj je Tonček zadnjič nek i večer
(ne: en večer!)
naredil?
—
No, Luka, pa reci kako ( kakšno ) pametno
(ne: eno pa
metno). —
Pa naj eden kaj reče
(prav:
pa naj kdo kaj reče)!
Eden je v hiši
(prav:
nekdo je v hiši).
Napačno je:
Če pojde le
en čas še tako dalje
(prav:
n e k a j časa).
—
Kar zapazijo enega
dne sinovi
(prav:
nekega dne).
Kot nedoločni zaimek se rabi v množini eni, n. pr.
s inovi
se bili raztreseni po vsem svetu, kjer so sluzili kruha, en i belega,
drugi črnega, en i pa niti ovsenega ne.
(s trit.)
Tudi ponavljalni števnik enkrat se rabi le, kadar je govor
o številu, n. pr.
Enkrat sem že bil vaš bebec, ali drugo pot ne bom
več.
(Levst ) —
s veti Jožef, Marija in Jezušček so počivali na potu
v Egipt e n k r a t pod lipo, e nk r a t pod gabrom, e nk r a t pod
brinovim grmom.
(Trdina.) — Za nedoločni čas rabimo kdaj
(kedaj), nekdaj , nekoč ali podobno. Napačno je:
Dolgo
sem se pomišljal razglasiti ta pisma svojega nesrečnega prijatelja ;
in kdo ve, ali mi ne bo še enk r a t žal, ko bo že prepozno
(prav:
kdaj).
—
Kako jej je na e nk r a t zdaj klilo in kalilo
(prav:
mahoma).
—
Vam se bo enk r a t še dobro godilo
(prav:
kedaj ) .
