2. Vrstilni števniki.
§ 214. Vrstilni števniki so : prvi , drugi , t r e t j i . . . ,
t r i n a j s t i . . . , dv a j s e t i , e d en i nd va j s et i ali dva j s et i
prvi , dva i ndva j s e t i ali dv a j s et i drugi , 1 s tot i , s to
in p r v i . . . , t i s o č i . . . . mi l i j on s k i . . .
Pomni: namesto vrstilnih števnikov se ne smejo rabiti
glavni števniki; pravilno je n. pr.
Ta kralj je vladal od leta
sedemdesetega do osemdesetega.
3. Ločilni števniki.
§ 215. Ločilni števniki pomenijo vr s to oseb ali predmetov.
Ločilni števniki so: dvoj, dvoja, dvoje; oboj, oboja,
oboje; troj, množ. t roji ; četver , peter, t i s očer itd.
Ločilne števnike rabimo:
1. Kadar zaznamujemo različnos t oseb ali predmetov, n. pr.
dvuje t e l e t (t. j. samec in samica), s edmero l judi (t. j.
moški, ženske in otroci), čet vero ž i v i n č e t , dvoj i otroci
(t. j. od dveh očetov ali mater), petero vino (t. j. različna vina),
dvoje zlo; čet vero oblači lo. — N. pr.
Oboj a, deželska
in duhovska gospoščina
(Trub.). —
s tarim s lovenom je rabilo
dvoj e pismo
,
glagolsko in cirilsko
(Navratil). —
Učitelj Blažek
ima ne s edme ro , ampak s edem otrok, samih deklet
(Kersnik).
Napačno je: troje žen, petero mož (prav: tri žene, pet
mož).2
2. Pri samostalnikih, ki se rabijo le v množ i ni , n. pr.
dvoje vilice
(tudi:
dvoje vilic), dvoje grablje; troje klešče, troja vrata
,
petere Mojzesove bukve.
3. O določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh, n. pr.
dvanajsteri apostoli, četvero poslednjih reci, osmero blagrov
.
4. Ako šteti predmet ni imenovan, n. pr.
na četvero razdeliti,
na dvoje, troje razklati.
1 Raba trinajsti, štirinajst i . . . , edenindvajseti, dvaindvajseti itd. je
nastala šele v zadnjih stoletjih. s tarejši pisatelji so še govorili prvotneje, n.pr.
tretji m jsti, v četrtem na stem leta, na četrti in dvajseti dan, v šestem in
dvajsetem letn, do petega in tridesetega leta (Dalm.); na drugo in dvajseto
nedeljo, na tretjo in dvajseto nedeljo itd. (tako imajo še „Evangeliji in listi
“
do l. 1764, poslej ne več).
2 Vendar imajo že starejši pisatelji tako:
v
sedmerih
(= v sedmih)
dneh
(Japelj 1791),
sedmerim
(= sedmim)
možem
(Ravn.).
