Vprašalnika kdo in kaj se sklanjata takole:
1. kdo, 2. koga, 3. komu, 4. koga, 5. pri kom,
6. s kom; — kaj se sklanja: 1. kaj, 2. č e s a,3. čemu,
4. kaj, 5. pri čem, 6.s čim.
Zaimek k o l i k e r kaže razne vrste oseb ali reči, n. pr.
Kolikero žito je na polju?
(= koliko vrst žita).
5. Oziralni zaimki.
§ 210. Oziralni (odnosni) zaimki se nanašajo na predmet,
o katerem se govori v glavnem stavkn.
Oziralniki so:
1. samostalni: kdor in kar;
2. pridevni: kateri, kat era, katero; koj i , koja, koje;
ki ;1 kakrš en, - šna , -o; ko l i kr š en , - šna, -o.
Zaimek kdor in kar se sklanjata: 1. kdor, 2. kogar
( č i gar) , 3. komur, 4. kogar, 5. pri komer, 6. s komer;
— 1. kar, 2. č e s ar, 3. čemur, 4. kar, 5. pri čemer ,
6. s čimer.
Zaimek kar se rabi v sklonljivi ali nesklonljivi obliki, n.
pr.
cesar iščeš, boš našel
ali pa:
kar iščeš, boš našel.
—
Kar ti ne
razumeš, vse še brez pomena ni.
(Greg.)
Kdor
se nanaša na os ebe,
kar
na reči ter nam rabi, kadar
govorimo vobče brez do l očnega samostalnika; sorodni ka
zalnik v glavnem stavku se tudi opušča. N. pr.
Gorje, kdo r
nima doma,
—
kdo r ni nikjer sam svoj gospod.
(Jenko.)
Vsak odnosni zaimek (relativ) ima svoj soodnosni zaimek
(korelativ), na katerega se nanaša:
tisti, ki; kdor, on; kar,
(ono);
tam, kjer; kakršen, tak; kedar
,
tedaj.
O rabi zaimka ka t er i in ki pomni: 1. ka t er i se rabi le,
kadar nam oseba ali reč ni znana ali če mislimo na eno ali več
izmed mnogih oseb ali reči (hipotetični stavek, gl. § 328), n. pr.
Kateri ste s tem zadovoljni, vzdignite roke.
—
Katerega bom po
klical, tisti naj se oglasi.
—
Vsaka pšenica, katero kupim, je snetjava;
2. kadar se govori o stvari, ki je znana, se rabi ki (para-
tetični stavek), n. pr.
T ista
pšenica
,
ki jo zdaj kupuješ, je snet
java.
—
Imenovani list prosim, da popravi krivico, ki mi jo je
1
Oziralni zaimek
ki
je iz starejšega
kir,
kar se je še splošno rabilo
do konca 17. stoletja; v dolenjščini se je še do zdaj ohranil. s plošno se rabi
še v očenašu :
Oče nas, kir si v nebesih.
(Levst.)
