106
4. Množilni števniki.
§ 216. Zmnožilnimi števniki odgovarjamo na vprašanje:
k
oli-
keren, -rna, -o?
Taki števniki so n. pr.: eno t e r en , -rna, -o
ali enojen, -jna, -o; dvojen ali dvo jnat ; obojen ali
obojnat ; trojen ali trojnat . N. pr.
dvojne duri, dvojno vpra
šanje, četverna nit; trojna krivica
itd.
§ 217. Delilni števniki naznanjajo, po koliko je kake stvari
ali reči. Izražamo jih s tem, da pridevamo prislov
po
g l avn im
ali l oč i ln im števnikom, n. pr. po en, ena, eno; po dva,
dve; po t r i j e , tri; po troje ; po s to, po s totero.
6. P onavljalni števniki.
§ 218. Z besedico
krat
ali s pripono
-č
tvorimo ponavljalne
števnike,
a)
če pridenemo
krat
glavnim ali nedoločnim števnikom
tedaj izražajo, kolikokrat se dejanje vrši, n. pr. enkrat , dva
krat, petkrat — mnogokrat, velikokrat, mars ikrat;
b)
če pritaknemo pripono
-č
ali
krat
vrstilnim števnikom,
naznanjajo, katerikrat se dejanje vrši, n. pr. prvič ali pr v i
krat , drug i č ali drug ikra t , pet i č ali pet ikrat .
§ 219. Nedoločni števniki le približno zaznamujejo večjo
ali manjšo množino stvari.
Za nedoločne števnike nam rabijo:
a)
s amos t a l n i k i kakor s i l a , množ ina, truma itd.;
b)
pr idevn i k i in nedo l o čn i zaimki kakor mnog,
noben, ve s , malo, nekaj , nič;
c)
pris l ov i kakor več, dos ti, dokaj , dovolj, precej.
§ 220. Pregibanje glagola imenujemo spregatev (konjugacijo).
Glagol (lat. verbum) je tista besedna vrsta, ki pomeni kako
dejanje (delo), ki ga kdo opravlja (n. pr. delam, pišem, mislim
itd.), ali nam pove, kaj je z osebkom (n. pr.
Ti si učenec).
5. Delilni števniki.
7. Nedoločni števniki.
Glagol.
