§ 204. Povratno-osebni zaimek s ebe, s e se rabi: 1. Ka
dar se dejanje obrača na os ebek i s t ega s t avka (s r ednj i
način), n. pr.
hvalim se; za sebe skrbiš, k sebi jih vabimo. s ebi
orjem, sebi sejem, sebi bom tudi žel.
(Vodn.)
2.
Pomeni vzajemnost, n. pr.
tepeta se; saj sva si br
ljubite se med seboj.
2.
s vojilni zaimki.
§ 205. s v o j i l n i zaimki kažejo, č i gav je predmet, o ka
terem govorimo. s vojilni zaimki so:
Za prvo osebo: moj, moja, moje; naj i n, naj ina,
naj ino; naš , naša, naše.
Za drugo osebo: tvoj, tvoj a , tvoj e; vaj i n, va j i na ,
vaj i no; vaš , vaš a , vaše.
Za tretjo osebo: n j egov , nj egova , nj egovo ; nj en,
nj ena, nj eno; njun, njuna, njuno (nj i j in) ; nj i hov ,
nj i hova , njihovo.
Povratno-svojilni zaimek za vse osebe: s voj, s voja,
s voje.
Namesto nj egov , nj en, njun, nj i hov se rabijo tudi
rodilniki osebnih zaimkov: njega, nje, njiju (nju), njih, n.pr
njegov oče = njega oče, njen obraz = nje obraz , njune
be s ede = nju b e s ede , nj ihov Bog = njih Bog. —
Iz
njega rok izmakne se počasi.
(Preš.) —
Do nebes leti nje
(= vode)
jeze pena
(isti).
Povratno-svojilni zaimek s voj, s voja, s voje se rabi,
kadar se nanaša na os ebek i s t e g a s t av ka , n. pr.
Ljubim
svojo domovino, ljubiš svojo domovino, ljubi svojo domovino.
—
Vsak naj pometa pred svojim pragom.
—
Na tujem se rad spo
minjam svojega doma.
Opomnja. Kadar govorimo o kaki s pl ošni posesti, ne o
os ebni, nam rabi zaimek naš, vaš, naj i n, va j i n , ne s voj,
n. pr.
Pojdimo v našo cerkev! Gremo v našo vas. Le celico
na j
’
no zapriva, prostosti sveta ne želiva!
(Preš.)
s vojilni zaimki se rabijo le, kadar imajo poudarek, n. pr.
Mo j a mati so prišli
,
ne tvoja;
toda:
ma t i (moja) so prišli, ne
oče. Nj egovega brata sem videl, tvojega pa ne,
toda:
b r a t a
(njegovega) sem videl, sestre pa nisem.
Napačno je n. pr.
Moj e oči so se razširile, mo j a usta so
se odprla, klobuk mi je padel iz rok
(pravilno:
oči so se mi raz-
