(Detela.) —
Neki one se pred njim je razprezal.
(Žup.) —
Po
rajnkem onem, ki smo ga na kant dejali.
(Linhart, Žup. Micka.)
Rod i l n i k se rabi lahko tudi kot imenovalnik in večinoma
tudi namesto vseh drugih sklonov, n. pr.:
Kaj me brigata Romeo
in Julija pa Dante in njegova one ga, Beatrice ali kaj!
(Cank.)
Zraven ta smo imeli nekdaj tudi kazalni zaimek s-; si, se
(= ta , ta , to), ki je ohranjen še:
a)
v nekaterih sklonili: edn. 2. s ega, 3. s emu, 5. s em
in v množini: 2. 5. s ih. N. pr.
dosegamal
,
dosihdob, posihmal;
b)
posamezno: dan e s (= ta dan), l e t o s (= to l e t o) ,
s i noč i , nocoj (iz: noč s o[j]), os orej (iz os ovre in to iz
o s i ori = ob tej uri).
§ 208. Kazalni zaimek ta, ta, to kaže navadno na bližnje,
oni , ona, ono na bolj oddaljene predmete. N. pr.
To je velik
greh in pravijo, da zanj ni odpuščanja ni na tem ni na onem
svetu.
(Tavčar.) —
Ta je šel opravičen domov, oni pa ne.
Pogosto se rabijo ta, t i sti in oni brez razločka, n. pr.
To
je gotovo lepo od raka, da si je svoje najpotrebnejše ude, svoja gibala
(noge)
uredil po jdesetinskem sostavu; in uredil zev tistih časih
,
ko
ni bilo niti učenjakov niti kakih sostavov.
(Erjavec.)
Zlasti onemu,
ki si je nakanil privoščiti kuhanega raka, svetujemo, da. . .
(Erjavec.)
Kadar se na zainuk ta, t i s ti, oni nanaša odvisen stavek,
se zaimek lahko izpusti, n. pr.
Varuj se maček, katere spredaj li
žejo, zadaj praskajo.
—
Dobro plačilo dobode, kdor jima prinese
poročilo, da si se umaknil.
(s trit.)
Nes l ovenski je rabiti pridevnik dot i čni namesto oni,
t i s ti, n. pr.
Dotičnega, ki mi je storil krivico
,
prosim, da jo po
pravi
(pravilno: t i s t ega , ki mi je storil krivico...).
Po romanskih jezikih se rabi kazalni zaimek oni, ona,
ono v primerih kakor:
Gregorčiča mnogo bero, najbrže zato, ker
so njegova dela lažja kot ona Cankarja ali Zupančiča
(pravilno:
ker so njegova dela lažja kot Cankarjeva ali Župančičeva). —
Češka je bila z Moravsko skoro vedno združena, zato se je na tem
delu slovansko prebivalstvo ohranilo, medtem ko se je ono na severu
ponemčilo
(pravilno: medtem ko se je na severu ponemčilo).
4. Vprašalni zaimki.
§ 209. Vprašalni zaimki so:
1. samostalni: kdo? (za osebe), kaj? (za reči);
2. pridevni: kateri?, katera?, katero?; č i gav? , k a k
šen?, kol ik?, ko l i kš en? , kol i ker?
