§ 186. Nedoločno obliko imajo pridevniki, kadar govorimo
o osebi ali reči, ki je še nismo omenili.
s amo nedoločno obliko imajo:
a)
Pridevniki, ki stoje kot povedno do l oč i l o v stavku;
n. pr.
Medved je čokat, a je okreten in uren.
b)
Vsi svojilni pridevniki na
-ov (-ev), -in,
n. pr.
bratov,
očetov, Adamov sin; materin jezik, sestrin venec, Marijin praznik.
c)
s vojilni pridevniki s končnico -j v lastnih imenih, n. pr.
s lovenj Gradec, Martinj vrh,
rodilnik
s lovenjega Gradca
,
Mar
tinjega vrha.
č)
Beseda
cel
navadno nima določne oblike, n. pr.
cel hleb
prinesi
(t. j. ne reži ga prej);
celi hleb prinesi
(t. j. prinesi hleb,
ki je še cel, ne tistega, ki je že načet).
§ 187. Ako rabimo pridevnik v zvezi z moškim samostal
nikom, ki pomeni živo stvar, je tož. edn. enak rodilniku; pri
neživih je enak imenovalniku, n. pr.
Kmet je kupil d r ag voz in
d r a g e g a konja.
Kadar pa stoji pr i devni k (zaimek) sam in se nanaša na
samostalnik v prednjem stavku, ne ločimo živih stvari od
neživih, n. pr.
Mladina novi svet preveč čisla, starega
(prvotno
stari) pa zanemarja.
—
Veliki zvon smo že prelili, srednjega
(prvotno
srednji) pa šele bomo.1
§ 188. Glasov k , g ,
h v
pridevniški sklanjatvi
ne izpre-
minjamo
v sičnike:
drugega, ubogih, takega, z velikimi, suhega
(ne: druzega, ubozih) itd.
§ 189. Pridevnik
rad
ima samo ime n o v a l n i k e vseh
spolov in števil ter se vedno ujema z osebkom; enako se rabi
primernik
rajši (najrajši),
le da se za ženski in srednji spol na
vadno rabi oblika moškega spola, n. pr.
Naš hlapec rad moli
,
pa
še rajši
(ali
raje) dela
. —
s estra rada šiva, pa še rajši
(redko:
rajša
ali
raje) bere.
—
Dete rado je, pa še rajši
(redko:
rajše
ali
raje) spi.
—
Bratje radi (rajši
ali
raje) bero.
Nekaj pridevnikov s e ne s k l a n j a , n. pr.
napak, peš, res,
sovraž, všeč
,
kos
;
n. pr.
Nisem temu kos;
redko se sklanja:
tešč, žal,
n. pr.
Ona je bila tešč (tešča).
—
Zakaj poprej sta si bila
(Pilat
1 Med ljudstvom se pa še govori stari tožilnik, n. pr.
Človek se mora
pri otrocih neumen narediti.
Tako pišejo tudi še stari pisatelji, n. pr.
Jezus
se je po svojem trpljenju ž iv izkazal
(Dalmatin, enako Trubar).
—
Ta tempelj
hočem razvaliti in v treh dneh d r ug i sezidati
.
(Trubar.)
