b)
s edanjiška osnova ima pripone:
e, o, ne, no, i, j
(ejo- eje, ajo- aje, ujo -uje)
itd., n
.
pr.
nes-e-m,
n e s -o;
bi - je-m, bi-jo; pišem
(nastalo iz
pi s - je-m) ,
dv i g
n e
-m itd.
Glagoli te vrste se imenujejo priponski glagoli.
Glagoli dam, vem, jem, s em imajo sedanjiško osnovo
brez pripone (glagoli z brezpriponskim sedanjikom).
Vse druge glagole delimo po nedoločniški osnovi v šest
vrst in sicer:
I. korenska vrsta brez nedoločniške pripone:
nes-ti, zna-ti;
II. nedoločniška osnova s pripono
ni:
dvig-n i-ti;
III.
„
„
„
„
e:
g o r -e -ti;
IV.
„
„ „
„
i:
hval-i-ti;
V.
„
„
„
a:
del-a - t i ;
VI.
„
„ „
„
ova:
kup-ova-ti.
§ 224. Ako odpahnemo vse glagolske pripone, dobimo
glagolsko podstavo, n. pr.
d v i g -n i t i ; d v ig -n em ; h va l-it i ;
p o z n a - vat i
itd.
Glagolska podstava more biti: 1. koren (n. pr. nes-ti, bi-ti,
dv i g - n i t i itd.); 2. ime (n. pr. hva l i t i od hva l a) ; 3. glagol
(n. pr. poznavat i od znat i ; prenaš at i od no s i t i).
Po tem imenujemo glagole korenske ali imenike (deno-
minativne) ali glagolske (deverbativne). Korenski glagoli so
prvotni (primarni), oni pa drugotni (sekundarni).
Nekateri glagoli imajo vzročni (kavzativni) pomen, n. pr.
buditi (pomeni: povzročiti, da kdo bedi), položiti (povzročiti,
da kdo l ež i ) , s adi t i (nasproti s ede t i ) , os mradi t i (nasproti
smrdet i ) , t o č i t i (nasproti teči ) , bav i t i (nasproti bi t i ,
s em), mori t i (nasproti umret i ) itd
§ 225. Po tem, kam meri glagolsko dejanje, ločimo glagole
v prehodne (transitivne), neprehodne (intransitivne) in po
vra t ne (refleksivne).
1.
Glagole, katerih dejanje prehaja na predmet izven os
imenujemo prehi dne.
Prehodni glagoli so dvojni:
a)
nepo s redno prehodni ,
ki se vežejo s predmetom v tožilniku, n. pr.
delati
(popravek),
p isati
(nalogo),
hvaliti
(učenca); samo taki glagoli morejo imeti
trpni način, n. pr.
Učenec je bil od učitelja pohvaljen; b)
po s redno
