b)
ponav l j a l n i (iterativni), ki izražajo večkratno p
ljanje istega dejanja, n. pr. nositi (večkrat nesti!), voziti, voditi,
goniti, laziti, vlačiti, prihajati, obsojati, zametati, kupovati itd.
Nekateri glagoli V. in VI. vrste, n. pr. velevati (k pogrebu
velevati), popevati, pokašljevati, sedevati, hojevati itd. so po
n a v l j a l n i k i višje vrste in pomenijo, da se dejanje v večji meri
ponavlja.
§ 228. Prehod nedovršnikov v dovršnike. če privzame
t rajni glagol predlog, postane dovršnik, n. pr. n e s ti (trajnik),
p r i ne s ti (dovršnik); bi t i : i zb i t i , kolnem: prekolnem.
Razloček med dovršnimi in nedovršnimi glagoli se kaže
tudi pri tvoritvi časa.
s pregatev po glagolskih vrstah.
I. Korenska vrsta.
§ 229. V nedoločniku se pritika obrazilo
-ti
neposredno na
glagolski koren, ki se končuje na s oglasnik ali samoglas
nik. Po končnih soglasnikih in samoglasnikih delimo to vrsto
v sedem razredov. Koren se končuje na soglasnik:
1.
d, t;
3.
b, p, v;
5.
m,
n ;
2. s,
z ;
4.
g,
k;
6.
r, l
;
in 7. na samoglasnik.
Glagoli te vrste so pros ti (nezloženi) in večinoma trajni.
1. razred: d, t.
§ 230. Koren se končuje na
d
ali
t,
n. pr. s e s ti (nastalo
iz s ed-ti), p l e s ti (nastalo iz pl et - t i ) .
Nedoločnik: p l e s ti;
namenilnik: p l e s t;
sedanjik: 1. os. edn.: pl e t - em, 2. p l e t - e š , 3. pl e t - e ; 1. os.
dvoj.: pl e t - eva , pl e t - eve , 2. p l e t - e t a , plet-ete,
3. pl et - eta, plet-et)e; 1. os. mn.: pl et-emo, 2. p l e t
e t e , 3. p l e t - o ;
velelnik: 2. os. edn.: pl e t - i , 3. p l e t - i , naj pl e t - e; 1. os. dvoj.:
p l e t - i va , p l e t - i v e , 2. plejt-ita, 3. naj p l e t
eta; 1. os. mn.: plet-imo, 2. plet-ite, 3. naj p leto.
Tvornosedanji deležnik I.: (gre d-e);
„
„
II.: (pl e t -oč , -a, -e);
tvornopretekli deležnik I.: s pl e t - š i ;
