V trpnopreteklem deležniku se pripona
i
spreminja pred
pripono
en v j
ter se s spred stoječim soglasnikom takole spaja:
a)
iz l ,
n, r+ j
je postal
lj, nj, rj,
n. pr. hvali-en: hva
l jen, brani-en: branjen, udari-en: udarj en; dalje: misli-en:
mi š l j en; enako us t var j en, s t var j enj e , govor j enj e itd.
Če je pred
r
kak soglasnik, se
j
izpušča, n. pr. ohrabren,
poostren, posrebren, odobren.
b)
iz
b, p,
v,
m + j
je postal
bij, pij, vij, mlj
(gl. § 66 c),
n. pr. kropi-en: kropjen: kropl j en; pogubiti: pogubl j en;
ozdraviti: ozdravl j en; zlomiti: z l oml j en;
c)
iz s, z + j je postal š, ž (gl. § 66 b), n. pr. nosi-en: nos-
jen: nošen; vozi-en: vozjen: vožen;
c)
iz
d, t + j
je postal
j, 6
(gl.
§
66
b),
n.pr. sodi
sodjen: s ojen; omlati-en: omlatjen: omlačen.
Tako imamo: s odi t i — s ojen, vaditi — vaj en, urediti
— urejen, rediti — rejen; ukrot i t i — ukročen, osramotiti —
osramočen, nasititi — nasičen, oprostiti — oproščen.
Pri nekaterih glagolih, zlasti na novo tvorjenih, to (staro)
načelo ne velja več; tako se tvori n. pr. začuditi — začuden,
Obljuditi — obljuden, nagrmaditi — nagrmaden; pr e t i t i —
pre t enj e , napotiti — napoten, rotiti — rotenje, zasolziti —
zasolzene oči; zaposliti zaposlen.
Nekateri glagoli imajo obojno obliko, n.pr. zmo t i t i —
zmoten in zmočen, izpostiti — izposten in izpoščen, izpriditi
— izpriden in izprijen, zagozditi — zagozden in zagožen. Od
raz s v e t i t i je raz s ve t l j en. 1
Glagoli IV. vrste so imens ki (n. pr. c e l i t i od cel , mno
ž i t i od mnog, g l a s i t i od g l a s ) in g l a g o l s ki (n.pr. nos iti
od ne s ti, vodi t i odv e s ti, vedem) ; po trajnosti so večinoma
nedovr šni (nekateri so trajni, n. pr. mi s l i t i itd., drugi po
navljalni, n. pr. goni t i , hodi t i , laziti, nositi, vlačiti, voditi,
voziti), dovršni so: kupi t i , l o t i t i se, pustiti, raniti itd.
§ 245. Naglas pri glagolih IV. vrste.
Nedoločnik: misliti,
motiti,
poditi (goditi se);
namenilnik: grabit,
motit (prosit),. podit;
sedanjik:
mislim
motim
podim
misliš itd. motiš itd.
podiš itd.
mislijo,
motijo,
pode (-ijo);
1 s tari pisatelji (16. in 17. vek) imajo še pravilno obliko r a z s v e č en.
