Če jezik, čeljust ali ustnice spremene lego, se spremeni tudi
glas. Najvažnejše je razmerje med jezikom in nebom. Mesto, kjer
napravimo za kak glas značilno obliko, imenujemo i z r e k o v a l n o
(artikulacijsko) me s to tistega glasu. Po izrekovalnem mestu lo
čimo glasove v us t n i čne , u s t n i č n o - z o bn e , nebne , mehko-
nebne in go l tne . Jezik in ustnice lahko popolnoma prestre
žejo zračni tok; tedaj nastanejo zaporni ki . Lahko pa propu-
ščajo zračni tok skozi ozko priporo, kar povzroča poseben šum;
tako nastale glasove imenujemo pri porni ke. Zaporniki in pri
porniki so s o g l a s n i k i .
Ako puste zračnemu toku
neoviran prehod in tvorijo
hkrati večji ali manjši od
zvočni prostor, nastanejo
s amo g l a s ni ki . 1
s amoglasniki.
§ 3. Ako je ustna vo
tlina toliko odprta, da zračni
tok prehaja brez šuma in
tvori iz grla prihajajočemu
glasu odzvočni prostor, nastanejo samoglasniki. Prostornino od
zvočnemu prostoru določajo jezik, spodnja čeljust in nekoliko tudi
ustnice, ki tvorijo odprtino.
s amoglasniki so tem j a s ne j š i , čim manjši je odzvočni
prostor in čim večja je odprtina, in tem t emne j š i , čim večji
je odzvočni prostor in čim manjša je odprtina. Odzvočni prostor
raste od srede trdega neba proti sredini jezične ploskve in od
tod proti srednjemu mehkemu nebu. Zato ločimo samoglasnike v
nebne ( p a l a t a l n e , ime od: palatum) in mehkon e bne ( ve -
l arne , ime od: velum). Na meji med obema je
a.
Nebni samo
glasniki so razni
i
in
e;
mehkonebni so razni
o
in
u.
Značaj
1
Poznamenovanje sog l a snik in s amogl a sni k sloni na površnem opazo
vanju. Že Grki in za njimi Rimljani so uvedli ime s o g l a sn i k (
ta o0pipura,
lat. consonans), in sicer za zapornike (ra
a(f(uva,
brezglasniki) in pripornike
(tce f}fni(f(oyct,
polglasniki) v nasprotju s samoglasniki (<
pnvrisrta,
lat. vocalis).
Pozneje so se rabila ta imena glede na zlogotvornost : samoglasnik je zazna
moval glas, ki se lahko sam zase izgovarja; soglasnik pa je zaznamoval glas,
ki se izgovarja le v zvezi s samoglasnikom, kar je seveda pogrešeno.
Podoba 2b. Lega glasilke pri zvenu.
