lejtu),
e
za dolenjski ej (sneg, leto za dolenjski snejg, lejtu);
nimam, nisem
za dolenjsko: nejmam, nejsem;
kje
za dolenjsko
kej;
brez
za dolenjsko prez; posameznosti kakor:
brhek, brhka,
brhko
za dolenjsko, bridak (bridek), bridka, bridko itd.
s temi reformami je bilo načelno vprašanje pismenega jezika
rešeno, izpopolnile so se pozneje le posamezne stvari.
2
. Do l. 1849 je stal pismeni jezik izključno na kranjskem
stališču in so ga poleg Kranjcev pisali samo Primorci. Koroški ,
š t a j e r s ki in prekmur s ki pisatelji, ki so začeli nastopati v
18. stoletju, so pisali vsak v svojem narečju in so se Kranjcem
pridružili šele, ko je v pismenem jeziku zmagalo v s e s l o v e n s ko
stališče. To se je zgodilo v dobi i l i r s kega gibanja (med leti
1835—1852), ko se je delalo na to, da bi se s rbi, Hrvatje in
s lovenci združili v en pismeni jezik.
Leta 1848 je ilirec Matija Majar postavil načelo, naj bi se
v knjižnem jeziku ne pisale samo kranjske, temveč vseslovenske
oblike ali vsaj take, ki so veliki večini znane in so najbliže
s rbskoh r va t s kim oblikam. Po tem načelu so s vetec, Cegnar,
Cigale, Jeriša, mladi Levstik in Navratil l. 1849 uvedli v kranjski
pismeni jezik sledeče oblike :
1
. dosledno pisavo e za polglasnik
v končnicah, kjer se je dotlej pisal navadno i, n. pr. lovec, konec,
petek, žalosten;
2
. štajersko-koroško končnico -ega,
emu,
n. pr.
bel, belega, belemu itd., za dotedanjo pridevniško končnico -iga,
ima itd., kar se je pisalo od 15. stoletja dalje; 3. primerniško
končnico, n. pr. dražja reč, dražje blago; lepša njiva, lepše polje
za dotedanje: dražji reč, dražji blago; lepši njiva, lepši polje (prim.
Prešernove oblike: s edela z Lavro ti si sestra mlaji. Pustila vnemar
sem želje najslaji) itd.; 4.
naj
za kranjsko: nar (kar pa je stara
jezikovna posebnost!), n.pr. najlepši za dotedanje: narlepši; 5. konč
nico
-orni
za -am; prim.Prešernove oblike: Zakaj, ak’ ti reko bežat’
oblakam (stik: zvezd tvojih čakam);
6
. končnico a za srednji
spol množine nam.
-e,
kar se je govorilo in pisalo od Hrena
dalje; prim. Prešernove oblike: Leže sovražnikov trupla krvave
(stik: korenine prave). Al’ mesta ni nikjer, ni zvezde mile, Kjer
bi l jubeče srca se s kl eni l e . — Uvedli so še več posameznih
oblik, kakor veznik da za prejšnje de itd.
Poleg teh načel je vplivala na pismeni jezik tudi s tara
s l ov en š č i na (t. j. stara cerkvena slovanščina), za katero so se
pisatelji navduševali zaradi slavnih Miklošičevih starosloven
skih del.
