6
. Gorenj s ko narečje se odlikuje po tem, da se samo
glasniki ne izrekajo dvoglasniško. V severnem delu je ohranjeno
staro naglašanje voda, njega, pase, raste itd. s kupina šč prehaja
v š, la daje wa. Najznačilnejše posebnosti je pisal Prešeren (prim.
izvirno izdajo Glonar-Pirjevec: Doktorja Franceta Prešerna Zbrano
delo, v Ljubljani 1929). V pismeni jezik so uvedli mnogo gorenjskih
oblik in besed Japelj, Vodnik, Kopitar, Ravnikar, Prešeren,
Finžgar itd.
7. Zapadno š t a j e r s ko narečje ima precej podobnosti
s koroškim in gorenjskim ter vzhodnoštajerskim narečjem. Namesto
starega polglasnika se v dolgih zlogih govori ozki
e,
v kratkih
pa široki
e
(den, dnes). Dolgi padajoči naglas gre za en zlog
nazaj: priprava, zastava, oprava, kolena (za priprava, zastava,
oprava, kolena, imen. in tož. množ.; ta prehod je star). Končni
kratki naglas se pogosto podaljšuje: otrok, tič, nit, pes (za otrok,
tič, nit, pes); dolgi naglas je vseskozi padajoč. V orodniku edn.
ženskih samostalnikov je končnica
-oj
(s tvojoj glavoj, s pametjoj);
brezpriponski glagoli imajo v 2. in 3. os. končnico brez
s
(date,
vete, grete za daste, veste, greste); za kazalni zaimek
ta
se rabi
toti, tota, toto. Mnogo posebnosti tega narečja je uporabil pesnik
Aškerc.
8
. Pohor sko narečje pozna takele posebnosti: ob soglasniku
n
in
m
postane
o
ozki
u:
muš, nuga, must (za mož, noga, most);
e
je pod starim naglasom
i
(dilu za delo), sicer
aj
(lâjp za lep);
dalje kâza (za koza), toda seastra (za sestra); modliti za moliti.
Mnogo pojavov je istih kot v s lovenskih goricah.
9. Vzhodno š t a j e r s ko - pr ekmur sko narečje obsega
Haloze, s lovenske gorice in Prekmurje. Tu se je ohranila stara
končnica nedoločnika
2
. vrste : dvignoti, tonoti; pogosto se govori
čisti
l
na koncu pri imenih stol, zrel itd.; zlogotvorni
l
je prešel
v
u:
vuk, dug za volk, dolg; začetnemu
u
se pristavlja
v:
vudriti,
vučeni (udariti, učen), toda vganka, fčiti (uganka, učiti); u daje
u : vupati (upati), vura (ura), Mura (Mura); pogosten je prehod
glagolov 1. razreda v 2. razred pri 5. vrsti: stopljem (stopam),
kapljem (kapam), enako prehaja
6
. vrsta: kupuvljem (kupujem);
prislovno se rabijo deležniki na
-eč, -oč
s členkom
-ki:
klečečki,
sedečki, stoječki (kleče, sede, stoje);
čski
je dalo
-cki:
človečki,
siromački, odtod tudi hrvački, grački itd. Končnica
-ec, -ek
ohrani
e
v vseh sklonih, n. pr. Hohnjec-Hohnjeca, s tuhec-s tuheca; grozdek-
grozdeka.
Nisem delal, ni šel
se govori: sem ne delav, je ne šav
1*
