158
nemškega korena, temveč so latinsko-grškega izvira, na pr. križ
stvn. chruzi — lat. crux (crucis); cerkev — stvn. chirihha —
grški
vqi
crjv.
3. Mnogo tujih izrazov je sprejela slovenščina v s r e d n j e -
v i s o k o n emš k i dobi (od 13.—16. stoletja) in za dolgotrajnih
t u r š k i h bo j ev , začenši okoli sredine 14. stoletja, ko so se jeli
Turki stalno nameščati v Evropi. Iz te dobe izhaja tudi več
tujk iz laškega in ogrskega jezika.
4. Tudi v zadnjih stoletjih smo si za razne pojme izposoje-
vali tujih besed; zlasti so prvi naši književniki od sredine 16.
do začetka 19. stoletja bogatili naš jezik z nemškimi tujkami.
A novejšim tujkam se takoj na prvi pogled pozna njih tuji izvir
in oblika; zatorej se jim po pravici zapira pot v sedanjo pisno
slovenščino.
5
. Tujke iz starejših dob (takozvane i z p o s o j e n ke , Lehn-
worter) so dobile popolnoma domačo obliko na temelju slovanskih
jezikovnih zakonov, tako da jih ne.smatramo več za tuje besede;
na pr. klobuk iz kalpak, meč iz meki, ocet iz akit, rakev iz arka;
cerkev iz chirihha, breskev iz pfersich — persicum, kralj iz Karl
— Charal; trobiti iz trumba, truma iz turma, črešnja iz chersa
— cerasus itd.
6
. S tujimi besedami smo prejeli ob jednem tudi pojme o
raznih novih, ljudstvu neznanih stvareh. Po dotiki s sosednjimi
narodi je prihajala med nas večja omika in z njo nove besede.
S krščansko vero smo dobili izraze za cerkveni obred; po vojski
smo prejeli poznamenovanja za bojno orodje in za državne uredbe;
po kupčiji so došla imena za razna oblačila, za živali, za drevje,
rastline, žito in rude; tuji delavci in obrtniki so prinašali izraze
za stavbe, za domače orodje itd., skratka, z rastočo omiko so se
uvajali novi pojmi in z njimi tudi tuja poznamenovanja.
Opomba. 1.
V primeri z drugimi jeziki rabi pisni slovenščini jako malo
tujih besed. Češče jih govori preprosto, neuko ljudstvo, toda večinoma so iz
novejše in sedanje dobe, tako da se jim tuja oblika na čelu pozna.
2. Sledeča zbirka podaje navadnejše, starejše tujke ( i z p o s o j e n k e ) v
slovenščini, kažoč njih prvotno domovino in pot, po katerem so došle v jezik
slovenski. Gore navedene točke 2. -6. naj se glede na razne dobe in stvarno
vsebino razpravljajo na podlagi te zbirke in združijo v razne skupine. Izpuščenih
je več tujih besed, katerim se nemški izvir dobro pozna, kakor cilj, gmajna,
gratati, lojtra, ranta, roža, šolni (Schuhlein iz schuohlin), špan, štibra, štirna itd.
