152
plavati, prisopihati, prišumeti, prižvižgati. Na pr. Ko je vinjena
glava, marsikaj iz srca priplava. (N. pr.) — Muha, katera prileti,
hujše piči. (N. pr.)
c) na č i n , kako se kaj p r i d o b i v a : priberačiti, pridelati,
prigospodariti, prigospodinjiti, prihraniti, prikoledovati, primožiti,
priprositi, prislužiti, pritržiti, privojskovati, priženiti. Na pr. Kar
priprosiš, lahko nosiš. (N. pr.) — Če Bog roke ne stegne, vsi svetniki
ne prikoledujejo. (N. pr.) — Prirojenih lastnostij nobeden ne ukrade.
(N. pr.)
d) zm a n j š e v a n j e : prigristi (anbeifien), prikrajšati, pri
krojiti, prirezati (vrhe drevesom), prismoditi (si lase), pristriči.
Na pr. Dobro orodje delo prikrajša. (N. pr.)
Opomba.
Imen a in č l en i c e : priboljšek, pridelek, prijatelj, prikuha,
priklad, prilika, priloga, primorje, priprava, prisad, prisega, pristava, pritlikovec,
privada, prizemlje, — prijeten, prikladen, primeren, pripraven, priročen.
raz ( =ze r - , en t zwe i - , a u s e i n a n d e r - , lat. di s-) po
menja:
a) l o č i t e v , ki pa se lahko kaže tudi v tem, da se v r š i
d e j an j e v r a zne mer i ali na r a z n i h me s t i h : razbiti,
razdejati, razdeliti, razdreti, razglasiti, razgnati, razgrniti, raziti
se, razkriti, razkropiti, razlesti, razložiti, raznesti, razodeti, raz-
orati, razpeti, razpustiti, razrezati, razvezati. Na pr. Povsod je
vrag nevoščljivost raznesel. (N. pr.) — Senca visokih dreves se daleč
razteguje. (N. pr.) — Bogastvo iz odrtije se nenadoma razbije.
(N. pr.) — Tjakaj gori se ozrimo, tam verige se razspo. (Kast.)
b) r a z š i r i t e v , r a zmn o ž i t e v , o k r e p č a n j e : razbeliti,
razbliniti (durch Walzen breiter machen), razevesti se, razgreti,
razjeziti, razjokati se, razsrditi, razvaljati, razvedriti, razveseliti,
razžaliti. Na pr. Solnce razvedri oko. (Čb.)
Opomba.
1. Nekaterim sestavam sta se v ljudskem govoru prva glasnika
obrusila, z pa je pred nemimi soglasniki prestopil v s: spreti, stegniti, strgati,
itd. namesto: razpreti, raztegniti, raztrgati. Na pr. Kdor ima s t r g a n o sleme,
prosi vedno za lepo vreme. (N. pr.) — Svečan s t e g ne dan. (N. pr.)
2. Imena in č len ic e : razboj, razglas, razkralj, razlaga, razpelo, razpetje,
razpis, razrečje, razpip, razum, razvada, razvoj, — različen, razoglav, razumen.
s (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred sič
niki in šumniki se) je v sestavi dvojnega pomena, kakor v samo
stojni rabi, in znači:
a) odgovarjajoč predlogu z orodnikom, raznotero zd r už bo
več p r e dme t ov po dejanju, izraženem z glagolom (= z u sam
men-, lat. cum-): zbrati, združiti, zgnati, zjediniti, zlagati,
