149
kake reči: obeliti, obrati, obrisati, ogreti, olupiti, omiti, opeči,
opikati, ostriči. Na pr. Veselo se solnce ozira in žarke o gorah
opira. (Slom.) — Dosti ožine, malo požre. (N. pr.) — Kovač ima
klešče, da rok ne opeče. (N. pr.)
b) dejanje ali lastnost, ki ne n a s t o p i na enkrat, ampak
p o l a g oma : obledeti, odreveneti, ognojiti se, omladiti — omladeti
omočiti, onečediti, oprostiti, oslabeti, osušiti, osvojiti si. Na pr
Kar se omili, ne omrzne. (N. pr.) — Nebo se po malem oceja. (Slom.)
— Osuša mi lice kmetija. (Čb.) — Belin se odmiče, otravi snežnik. (Čb.)
c) ob k a j p r i t i ali d e j a t i , i z n e b i t i se česa, l o č i t i
se od česa: ociganiti, ogoljufati, okrasti, okupiti se (einen schlech-
ten Kauf machen), oporeči (widerrufen), oteliti se. Na pr. Kar
reče, ne oporeče. (N. pr.)
Opomba.
Ime n a in č l en i c e : obok, oklep, omah, omet, omota, opora
oseba, osrčje, — omoten, oporen, oseben, — okoli, okrog, osorej, opoldne.
ob (= um-, lat. ci rcum-) se ujema nekoliko s predlogom
o, vendar pomenja:
a) popo l no obda j o ali z a j e t j e kakega predmeta, ali
dejanje, ki se godi na vseh straneh; obdati, obdelati, obhoditi,
objeti, oblesti, obleteti, obseči, obsejati, obstopiti, obsuti, obteči,
obvezati.
Zaradi blagoglasja b večkrat odpade, ravno tako tudi v, če
se snide z b: opasati, opeti, opisati, osedlati, otesati, obleči, obrniti,
namesto: obpasati, obvleči itd. Na pr. Bog oblači, Bog prevedri.
(N. pr.) — Groza jo je obhajala, na črni grob se zgreznila. (N. ps.)
— Slast objema celi svet. (Čb.) — Samec je obletal domače dobrave,
samec obhodil snežene gore. (Cegn.) — Kraljič opaše sabljico. (N. ps.)
— Opne ga z lastnim oklepom in z lastnim mečem ga opaše. (Ravn.)
b) dejanje, ki se popolnoma dov r š i , ali pa kako i z gubo
ali ov i r o : obglaviti, obsedeti, obsoditi, — obnemagati, obnemoči,
obupati, obviseti. Na pr. Budalasta moč brž obnemaga. (N. pr.) —
Kdor na moči slovi, večkrat iztepen na dragi obleži. (N. pr.)
Opomba.
Imen a in č l en i c e : obed, obhajilo, obhod, obist, oblak, oblast,
oblega, obleka, obličje, oblika, — oblačen, oblasten, — obkorej, obsorej.
od (= ab-, ent -, weg - , lat. ab- , abs-) zaznamuje:
a) o d d a l j e n j e ali l o č i t e v kakega predmeta od drugega:
odbiti, oddati, oddirjati, odgrizniti, oditi, odjahati, odkrhniti, od
kriti, odkupiti, odliti, odmakniti, odvaditi se; — odžvižgati, od-
piskati = žvižgaje, piskaje oditi. Na pr. Dan dan odrine, leto
pa leto. (N. pr.) — Pod lipico se zavrti, da lip’ci vršič odleti.
