143
4. V otroškem milovalnem in prilizovalnem govoru
pomanj
šujemo pomanjšane besede v drugo, ako se temu ne upira lepo-
glasje. V ta namen se prideva pomanjšani besedi:
-ek za mo š k i spol, na pr. hlebec — hlebček, kosec — kosček,
sinek — sinček, nožič — nožiček, volič — voliček.
-ica za ž e n s k i spol, na pr. cerkvica — cerkvičica, glavica
— glavičica, mamka — mamčica, jelka — jelčica, stvarca — stvar
čica, živalca — živalčica, kostka — koščica.
-ice (-ece) za s r e dn j i spol, na pr. gnezdece — gnezdičice,
jajce — jajčice, solnce — solnčece, vince — vinčece.
5. Pridevniki
se ma n j š a j o , t. j. njih pomen se omejuje
navadno z obrazilom:
-kast, na pr. bel — belkast (-a, -o), weißlich, etwas weiß;
cm — črnkast, rumen — rumenkast, rdeč — rdečkast, siv — sivkast.
-kijat, na pr. bel — belkljat, črn — črnkljat, siv — sivkljat,
in’s Graue spielend.
Opomba.
1. Razen teh imamo še več manjšalnih obrazil, ki se pa red-
koma rabijo; na pr. malehen, bolehen; drobecen; staričen, mrtvičen, maličken,
majčken itd.
2. Ako hočemo večjo obilnost ali silo kake lastnosti povedati, podaljšamo
deblo s prirastkom ov; na pr. gladen — gladoven; skalen — skalovnat; voden
— vodoven.
6. Glagoli
se ma n j š a j o s p r i r a s t k i :
-ka, na pr. čičati — čičkati, čiv,— čivkati, spati — spančkati,
stopati — stopkati, zibati — zibkati.
-lja , na pr. drgati — drgljati, jecati — jecljati, mahati —
mahljati, migati — migljati, pihati — pihljati, rezati — rezljati,
skakati — skakljati, šumeti — šumljati.
Opomba.
1. Ako hočemo glagolovo dejanje povekšati, podaljšamo osnovo
s končnico -astiti ali -ihati; na pr. lomiti — lomastiti; mikati — mikastiti;
sopsti — sopihati; udriti (udariti) — udrihati.
2. O tvoritvi glagolov, ki se izvajajo s pomočjo vrstnih spon iz korenov,
glagolov in imen, glej § 157—187.
S e s t a v a .
§ 220. Tvorna moč slovenskega jezika se razodeva posebno
v izpeljavi, katera je prebogata z obrazili za razne pomene; včasi
pa je vendar treba novim rečem iskati potrebnih izrazov v sestavi,
akoravno se ta le malo podaje slovenščini, izvzemši sestavljenke
s predlogi in glagolskimi debli.
