135
Demosthenes = Demosten, Orestes = Orest, Aeschylus (Aischylos) =
Eshil, Probus = Prob, Saguntum = Sagunt.
Da se preveč trdili soglasnikov na koncu ne druži, devamo
med nje gibljivi e; na pr. Alexandros - Aleksander, Patroklos =
Patrokel; Cipros = Ciper, Patmos = Patem. — Markus se glasi Marko.
Besede na -as ali -ias odvržejo rade samo s, na pr. Barnabas
= Barnaba, Leonidas = Leonida, Pelopidas = Pelopida; Jeremias =
Jeremija, Matthias = Matija, Tobias = Tobija. — Lukas = Lukež in
Luka, Thomas = Tomaž in Toma.
b) če stoji a, e ali i pred končnico, odpahni jo in pristavi j;
na pr. Andreas = Andrej, Aeneas = Enej, Achilleus = Ahilej, Mene-
laos = Menelaj, Thimotheus = Timotej; Aloisius = Alojzij.
Opomba..
Imena: Ambrosius, Alexius, Antonius, Blasius, Matthaus se
glase v slovenščini: Ambrož, Aleš, Anton, B la ž , Matevž.
3. Imenom, ki privzemajo v rodilniku sklonilo -os ali -is,
dajemo slovensko obliko s tem, da rodilniku tujega imena sklo
nilo odbijemo, za ženski spol pa še pritaknemo končnico a ; na pr.
Ajas (Ajant-os) = Ajant, Capys (Capy-is) = Kapij, Cocles (Coclit-is)
= Koklit, Cicero (Ciceron-is) = Ciceron, Orgetorix (Orgetorig-is) =
Orgetorig, Xenophon (Xenophont-os) = Ksenofont;—Hellas (Hellad-os)
= Helada, Ceres (Cerer-is) = Cerera, Pallas = Palada, Venus = Venera.
— Vendar pa: Feliks, Poluks.
4. Tudi imenom deže l na -iam se odbije končni -iam; pri
takne pa končnica a (po vplivu ženskega pojma dežela); na pr.
Latium = Lacija, Begium = Regija, Samnium = Samnija. Toda
Brundisium - Brundizij, Byzantium = Bizancij.
Opomba.
Tako preobražamo tudi občna imena, na pr. gymnasium = gim
nazija; polytechnicum = politehnika; češče pa
-um celo odpade in predstoječemu
soglasniku se pritika j, na pr. museum = muzej; conservatorium = konservatorij;
consistorium = konsistorij.
5. Latinski množniki (pluralia tantum) s končnico ae in i
ter grški s končnico ca in ca se rabijo v množini s sklonilom e
in i, na pr. Athenae = Atene, Delfoi = Delfi.
B. Izpeljava pridevnikov.
§ 216.
Pridevnike tvori slovenščina večinoma po priponah
od drugih besed. Obrazila so mnogovrstna po obliki in po pomenu
in se natikajo posebno imen s k im, pa tudi g l a g o l s k i m in
p r i s l o vn i m osnovam, da izražajo razne lastnosti in razmere.
