130
b) moškim samostalnikom pridejana, tvori ž e n s k a imena ;
na pr. beračica, božica (bog), družica, golobica, gospodarica, kmetica,
kovačica, kraljica, krtica, lisica, oslica, pisateljica, tatica, učiteljica,
vladarica, volčica, vratarica.
e) pritaknjena pridevnikom na -en, znači ž e n s k e o s ebe
po njih d e j a n j u ali s t a nu ; tvori torej ž e n s k a imena k
moškim samostalnikom na -ik; na pr. pesnica — pesnik, bolnica
— bolnik, pomočnica — pomočnik; desetnica, grešnica, popotnica
(gl. §
211
.).
Trpnemu deležniku dodana, znači t r p e č e ž en s ke os ebe ;
na pr. jetnica, mučenica.
d) tvori ž en s ke s a m o s t a l n i k e iz pridevnikov in znači
v s am o s t a l n i š k i ob l i k i to, kar izraža pridevnik; na pr.
bistrica (= b i s t r a voda), desnica, golica, krivica, levica, mladica,
množica, pravica, samica, senica, sladčica, tančica, turščica.
e) pridevnikom na -en pridejana, pomenja- s h r amb e in
delavni ce; na pr. čitalnica, drvarnica, bolnica, bolniščnica, kolnica,
kovačnica, ledenica, mesnica, pisarnica, pivnica, predivnica, spalnica,
sušilnica, žitnica.
Pridevnikom pritaknjena, znači:
f ) bo l e z n i , katere razodeva že sam pridevnik, na pr.
gorečica, mrzlica, padavica, pljučnica, ročica, zlatica.
g) vode , na pr. deževnica, kapnica, potočnica, snežnica, stu
denčnica, zeljnica, žveplenica ;
h) razna o r o d j a in druge p r i p r a v e ; na pr. nogavica,
rokavica, perotnica, pletenica, sevnica, slamnica, trlica, izpovednica,
velnica, vetrnica;
i) števniku pritaknjena, š t e v i l a oseb ali rečij, na pr.
dvojica, trojica, četverica, ali d en a r j e po njih veljavi in š t e
v i l ke , na pr. desetica, dvajsetica, petica, sestica; — letnica,
stoletnica, tisočletnica.
k) tvori ma n j š a l n e ž e n s k e samostalnike, kakor hiša —
hišica (gl. § 219., 2), toda mnogo takih samostalnikov nima več
manjšalnega pomena; na pr. devica (deva), gorica, kobilica, kozica
(Dreifuß), lastovica, latvica, lestvica, matica, palica, pastiričica,
plenica, polica, ročica (Wagenkipfe), veverica.
-ija izraža:
a) trpnemu deležniku dodana, u č i nek kakega dejanja, na
pr. podrtija, prevzetija, razprtija;
