132
b) iz pridevnikov) deležnikov in števnikov, na pr. belka,
lažnivka, mladenka, rdečka, sivka; igralka, morilka, plesalka, pogo-
relka; potepenka, rejenka, znanka; dvojka, trojka, četverka, osmerka.
-lija prirašča glagolski koreniki in pomenja d e j a n j e z
oz i rom na v r š i t e v ; na pr. blodnja, izkušnja, košnja, nošnja,
prošnja, vožnja.
-oba znači s nov ali z a p o p a d e k , ki jo imajo v sebi reči
in lastnosti, na pr. gniloba, grenkoba, kisloba, sladkoba, svetloba,
trdoba, trohnoba.
V nekaterih besedah stoji pripona -oba namesto končnice
-ota, ali -oca, na pr. hudoba, grdoba, lenoba, zvestoba.
-oča (iz -otja) pomenja kako svoj stvo in je jednakega po
mena kakor končnica -ota, s katero se pogostoma premenjava;
na pr. čistoča — čistota, nagoča — nagota, samoča — samota, slad-
koča — sladkota, sramoča — sramota.
-ost se zrašča le s pridevniki ter pomenja telesne in dušne
l a s t n o s t i ali k a k o v o s t i ; na pr. hvaležnost, hitrost, hromost,
mladost, modrost, naglost, nemarnost, pobožnost, pohlevnost, pre
vzetnost, samogoltnost, skopost, učenost, vernost, zvestost.
-ota kaže vselej na kako s v o j s t v o in je bolj stvarnega
(konkretnega) pomena kakor -ost; na pr. čistota, gluhota, gorkota,
kislota, lakota, mehkota, nagota, sladkota, slepota, suhota, togota,
toplota.
III. Pripone srednjih samostalnikov.
§ 218. Srednji samostalniki; ki značijo zlasti o r od j a in
s r e d s t v a , p r o s t o r e , s nov i , l a s t n o s t i in s t a n j e , se
obrazujejo z naslednjimi priponami.
Pripone -alo, -elo, -ilo, -lo priraščajo posebno glagolskim
deblom in pomenjajo o r od j a in s r e d s t v a , katera nam služijo
v to, da dosežemo ali izvršimo kako dejanje ali namen; na pr.
držalo, kazalo, ogledalo, oralo, pisalo, stojalo, zrcalo; — omelo, vrtelo,
vršelo (Mastbaumkorb); — belilo, črnilo, gladilo, gnojilo, hladilo,
krmilo, mazilo, mlatilo, obrazilo, rezilo, sklonilo, šilo, vetrilo, zelenilo;
— maslo, sedlo, teslo, veslo.
-išče se pritika samostalnikom in II. tvorno -preteklemu
deležniku ter pomenja:
a) k r a j , kjer kaj raste, biva ali se kaj godi; na pr. ajdišče,
bojišče, dvorišče, gledališče, gnojišče, igrališče, kopališče, pokopališče,
prebivališče, pribežališče, stanovališče, tekališče;
