136
§ 217. I. Svojilna obrazila.
-in (-ina, -ino). Glavni pomen te pripone je l a s t in č i
g a v o s t posamezne določne (ženske) osebe. Svojilne pridevnike
na -in, -ina, -ino obrazimo le od ženskih samostalnikov, ki po-
menjajo določne ž e n s k e osebe ali živali; na pr. Ana — Anin
(Anina, Anino); dekla — deklin, gospodinja— gospodinjin, nevesta
— nevestin, Neža — Nežin, Olga — Olgin, Palada — Paladin,
sestra — sestrin, teta — tetin, vdova — vdovin, Venera — Venerin,
žena — ženin, krava — kravin, matica — matičin.
Besede: gospa, hči, mati imajo pridevnike: gospenji, hčerin,
materin.
Glasnik c prehaja pred obrazilom v č, na pr. cesarica —
cesaričin, kraljica — kraljičin, predica — predičin.
Opomba,
a) To pripono dajemo včasi tudi moškim samostalnikom na
-a,
ki jih sem ter tja še dandanes pregibljemo po ženski sklanjatvi; toda zraven
navadnih oblik: očetov, slugov, starejšinov, vodjev, vojvodov itd. pišemo le
redkoma: očin, starejšinin itd. Vedno pa: Godinov, Robidov, Trdinov od
Godina, Robida, Trdina.
b) Ženski samostalniki, ki ne pomenjajo živih stvarij, ne tvorijo svojilnih
pridevnikov na -in, ampak pridevnike na -en (gl. § 218.); pravilno je torej
pisati: hišna, izbna, sobna, vežna vrata; poštni, stavbeni, vladni urad; dražbeni,
družbeni oklic, od samostalnikov hiša, izba itd.
Izjemoma nahajamo pridevnike, kakor lunin svit, smokvino seme, grabljini
zobje, zarjina luč, soseskini možje.
-ji (-ja, -je). Ta pripona prirašča posebno ži val skim ime
nom, redkoma osebam, in pomenja s p l o š no l a s t ali s v o j s t v o
vsega razpola ali plemena, ne pa kake posamezne stvari kakor
-in; na pr. gad — gadja zalega, govedo — goveje meso, koza —
kozja brada, krava — kravje mleko, kura — kurja mašča, ovca —
ovčji sir, pes — pasja noga, riba — ribje oko, volk —-volčji zob.
Pripona -ji služi tudi nekaterim osebam, na pr. Bog — božji,
človek — človečji (človeški), knez — knežji, otrok — otročji, dete —
detečji ali detinji, Martin — Martinja gos, Sloven — slovenji (slo
venski); baba — babji, vrag — vražji.
Opomba.
Namesto pripone -ji rabi nekaterim živalskim imenom rajši -ov
ali -ski z jednakim pomenom, na pr. bik — bikova moč, jazbec — jazbečeva
mast; krt — krtova dežela; medved— medvedov brlog, pa medvedja moč; oven
— ovnov rog; slon — slonova kost; svinja — svinjsko meso; konj — konjska griva.
-ov (-ova, -ovo), za mehkimi soglasniki -ev (-eva, -evo).
