141
-it (-ita, -ito) je jednakega pomena kakor -at; pridevnike
na -it podaljšujemo radi s pripono -en; na pr. ime — imenit ali
imeniten (-tna, -o); kamen—kamenit ali kameniten; pleme—plemenit
ali plemeniten; oko, oči — očit ali očiten; srd — srdit ali srditen.
Tudi z vstavljenim prirastkom ov: brdo — brdovit ali brdo-
viten, glas — glasovi t ali glasoviten, skala — skalovit ali skaloviten,
strah — strahovit ali strahoviten, val — valovit ali valoviten.
-iv (-iva, -ivo, včasi tudi: -ljiv, -ljiva, -ljivo) pomenja:
a) s amo s t a l n i k u dodana, kako z u na n j e s v o j s t v o ,
ali tudi dušno l a s t n o s t ; na pr. črv — črviv, ljubezen — lju
bezniv, milost — milostiv in milostljiv, plesen — plesniv, pleša —
plešiv, prah — prašiv in prašljiv, snet — snetiv, šala — šaljiv,
škoda — škodljiv; laž — lažljiv ali lažniv (od lažen),
b) pritaknjena glagolskemu deblu, znači le n o t r a n j a
s v o j s t v a ; na pr. nagajati — nagajiv, snesti — snediv.
Večjidel se privzema lj , na pr. bosti — bodljiv, dremati —
dremljiv, krasti — kradljiv, plašiti — plašljiv, postreči — postrežljiv,
pozabiti — pozabljiv, prepirati se — prepirljiv, sumiti — sumljiv,
zabavljati — zabavljiv, zapravljati — zapravljiv.
-ljiv (-ljiva, -ljivo) prirašča g l a g o l s k e mu deblu in po
menja, da se more kaj zgoditi; torej je vselej t r p n e g a pomena
jednako nemškim obrazilom: -ba r , -
l
ich ; na pr. doseči — do
segljiv, dovršiti — dovršljiv, izreči — neizrekljiv, miniti — minljiv,
premagati — premagljiv, slišati — slišljiv, topiti — topljiv, videti
— vidljiv; neizpremenljiv, neizprosljiv, nespravljiv.
Opomba.
Čestokrat služi namesto pripone -ljiv s trpnim pomenom obrazilo
-en, kakor nedosežen = ki se ne da doseči; neizvršen, neizbrisen, nenadomesten,
neraben, neslišen, neviden, neizprosen, nestrpen, nepopisen.
-nji (-nja, -nje) tvori pridevnike od p r i s l o v o v in p r e d
l ogov , redkeje od drugih besed, in kaže razmere k r a j a , č a s a
ali n a č i na ; na pr. danes (danas) — današnji; doli — dolenji,
dolnji; gori — gorenji, gornji; jutro — jutranji; letos — letošnji;
nekdaj — nekdanji; notri — notranji; pred — prednji; sedaj —
sedanji; sinoči — sinočnji; sredi — srednji; tedaj — tedanji;
zunaj — zunanji; vsekdaj — vsekdanji.
Dalje — daljnji (po daljnjem premišljevanju, nach weiterem
Nachdenken), toda daljni (od dalja) = weit, fern: daljna pot.
