151
srebriti, posuti, potresti, pozlatiti. Na pr. Smrt pokoplje vse
sovraštvo. (N. pr.) — Starost vsem lase pobeli. (N. pr.)
f) p r emeno kakega stanja: podomačiti, pokristjaniti, po
sloveniti, potujčiti, poturčiti se, poživiniti. Na pr. Med živadjo
se človek sam poživini.
g) tvori p r e h a j a l n e g l a g o l e iz neprehajalnih: posedeti
(travo, durch Sitzen das Gras niederdrucken), pohoditi (cvetlice),
popisati (list), politi (koga), pogovoriti (koga, beschwichtigen),
pogovoriti se (sich besprechen).
h) daje nekaterim glagolom že v sedanjiku p r i h o d n j i
p om e n , kakor pobežim, podirjam,. pojaham, pojdem, poletim,
poležem, ponesem, popeljem, porečem, potečem, povlečem, poženem,
požvižgam. Na pr. Romarji se vkup zbirajo in črez jezero po
peljejo. (N. ps.) — Jutri pojdemo v mesto.
Opomba.
Imen a in č l en i c e : pogodba, pogum, pokoj, pokora, polom,
pomlad, pomoč, popotnik, porok, posip, potok, potrata, potuha, povodenj, povoj,
— pogumen, pomladen, popoten, potreben, — potem, posihdob, poprej, posebej,
počasi, polagoma.
pod (= unt er - , lat. sub- ) kaže na dejanje pod kakim
predmetom, včasi s pomenom skrivnega dejanja: podjarmiti, pod-
kopati, podkovati, podkupiti, podložiti, podnetiti, podorati, pod
pisati, podpreti, podstaviti. Na pr. Čas vse podorje. (N. pr.) —
Komu pete podkuriti. (N. r.)
Opomba.
Ime na : podboj, podjed, podkev, podklada, podmet, podlaga,
podnožje, podpora, podzemlje, — podložen, podsolnčen, podstopen.
pred ( = v o r - ) se le redkoma sestavlja, in sicer s samo
stalniki, ter kaže na p r e d n j e mesto ali na č a s : predgorje,
predmestje, predgovor; predmet, predlog; predlanski, predvčeranji.
— Z glagoli se ta predlog prav malo druži, na pr. prednašati,
predložiti, predpisati, predstaviti.
pri ( =he r be i - , hi nzu- , lat. ad-) kaže:
a) da je k a j b l i zu , ali da se kaj p r i b l i ž u j e , ali da se
to do s ež e , kar se je namerjavalo pri kakem dejanju: pridejati,
pridružiti, prignati, priti, prijeti, prikleniti, prikupiti, priložiti,
pripeti, prisesti, prisloniti, privaliti (kamen, herbeiwalzen), privezati,
prizidati. Na pr. Času pustimo čas, da pride mož s strdjo. (N. pr.)
— Prisiljena reč ni dobra. (N. pr.) — Kdor sam sebi ne privošči, dru
gim tudi ne. (N. pr.) — Iz dobre šole prirastejo boljši časi. (Slom.)
b) nač i n, kako kdo ali kaj doha j a : pribežati, pribrenčati,
prijadrati, prijezditi, prilajati, prilesti, pripeti (pripojem), pri
