145
e) z glagolom, na pr. kažipot, tresorepka, Tresoglav, Vladimir,
Vladislav.
s členicami, na pr. brezdno, križempot, nesreča, prelaz,
prevod, prorok, soglasnik, zapeček.
B. Sestava pridevnikov.
§ 222. V pridevnik se druži:
samostalnik s samostalnikom, na pr. kozorog, pesoglav,
srebropen, volnolas, zlatoust.
b) samostalnik s pridevnikom, posebno pri telesnih udih,
na pr. beloglav, belolas, bolnoglav, bosonog, gologlav, krivogled, prazno-
rok, prostolas, širokopleč, strmoglav, svojeglav; s pripono -m, na pr.
krivogleden, širokoplečen.
c) samostalnik z glagolskim deblom ali z deležnikom, na pr.
tresoglav, vrtoglav, vitorog, zvitorep.
d) samostalnik s števnikom, zaimkom ali s kako členico,
na pr. jednolik, samouk, samorog, brezzob, razoglav.
e) pridevnik s samostalnikom, na pr. bogoslužen, čudotvoren,
glavobolen, gromonosen, krvoločen, mlekodajen, vratolomen.
pridevnik s pridevnikom, na pr. blagoglasen, hudomušen,
kratkočasen, lahkoživen, okrogloličen, ostroumen, prostovoljen, rado
daren, sladkosneden, sladkousten, zlovoljen.
g) pridevnik s števnikom ali zaimkom, na pr. četveronožen,
samokolen, samorasel in samorašč, svojeglaven.
h) pridevnik s členicami, na pr. brezbožen, nedolžen, neroden,
predrzen, prileten, soglasen.
C. Sestava s predlogi.
§ 223. Glagole, pa tudi samostalnike in pridevnike obra-
zimo in preobražamo radi po sestavi s predlogi. Glagolov, z
drugimi besednimi razpoli zloženih, ima slovenščina le malo; na
pr. blagosloviti, blagodariti, blagovoliti, rogoviliti, tihotapiti, vrto-
glaviti, in še nekaj jednakih, ki so pa naravnost izvedeni od se
stavljenih imen.
Po sestavi s predlogi dobivajo glagoli drugačen pomen;
zlasti t r pn i glagoli prehajajo v t vo r ne , n e d o v r š n i k i v
do v r š n i k e itd. Navadno se sestavljajo glagoli z jedn im
predlogom, na pr. na-lomiti, u-krotiti, za-ložiti; včasi z dvema ,
na pr. iz-pod-nesti, po-raz-deliti, pre-ob-ložiti; včasi pa. s t r emi ,
Slovnica.
8. izd.
10
