147
jezik vse glasove. (Valj.) — Še malo mrve volom dokladi, detelje
donesi, pazderja dostelji, pa še kaj žita dovrzi. (Valj.)
Opomba.
1. Predlog do- v sestavah se ujema nekoliko s predlogom pri-;
vendar je med njima ta razlika, da zaznamuje do- dodatek tega, kar je manj
kalo, pri- pa kaže sploh na kako pridajo ali priklado; na pr. dokupiti (da nič
ne bo manjkalo) — prikupiti (k čemu kaj); dodati (kar je še manjkalo) —
pridati (k čemu kaj).
2. Ime n a in č l en i c e : dobiček, dodevek, dohod, doklada, določilo, do
sega, dostavek, dozorek, — določen, dosežen, dovoljen, — doklej, dokler, doslej,
dosorej, dotorej, dovolj, dosti.
iz (= aus , h e r au s , lat. ex-) pomenja:
a) da prihaja dejanje od znotraj navzven: izbiti (heraus-
schlagen), izbrati, izdolbsti, izgnati, izgrebsti, izkopati, izliti, izteči.
Na pr. Volk že ve, s čim si zobe iztrebi. (N. pr.) — Kdor dolgo
izbira, mu ostane izbirek. (N. pr.) — Desetkrat obrni besedo na
jeziku, predno jo izrečeš. (N. pr.)
b) da se kaj i z v r š i ali dokonč a : iznebiti se, iznoreti,
izpeljati, izvedriti se, izvesti. Na pr. Dokler živi, nikdar se človek
ne izuči. (N. pr.) — Ko bi sreča kramo razgrnila, prva bi se blaga
iznebila. (N. pr.)
c) da se do s e ž e namen ; na pr. izprositi (izmoliti) s i kaj,
sich etwas erbitten; izplačati, izpričati, izmisliti, izneveriti. —
Sploh tvori dov r š ne g l a g o l e iz n e d ov r š n i h , kakor iz
boljšati, izmeriti, izpolniti, izprazniti, izvršiti.
d) pogostoma se pritika glagolom, ki so že z drugimi pred
logi zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil, kakor
izpregovoriti, izpodvezati, izpodrezati.
Opomba.
1.
Im e n a in č l e n i c e : izbirek, izbornik, izdaja, izdajalec, iz
govor, izhod, izpisek, izvolja, — izbirčen, izboren, izvedljiv, — iznenada, izpred,
izmed, iznad, izpod, izza.
2. Predlogu iz- se je v sestavah sprednik
i
pogostoma obrusil, z pa pred
nemimi soglasniki prestopil v s ; na pr. znebiti se, spodlezovati, spovedovati
(spoved), spremeniti, spreobrniti, sprevreči, namesto popolnih oblik: iznebiti se,
izpodlezovati, izpovedovati (izpoved), izpremeniti, izprevreči. Popolnim oblikam
gre prednost v pisavi, izvzemši z g a g a , s k a z a , s paka .
med ( = zwi s chen- , lat. in ter-) se zlaga s samostalnikom,
včasi s pridevnikom, in pomenja p r o s t o r med dvema ali več
rečmi, ali pa odd e l ek č a s a ; na pr. medgorje, medmorje, med
nožje, medpotje, medplečje, medmet, — medmašen, medgospojen,
mednaroden, medzoben.
na se ujema z nemškim an-, auf - , in-, z lat. ad- , in-,
ter daje:
10*
