156
d) p r e s t o p ali p r e s e g a n j e naravne ali druge določene
mere ali meje: preceniti, pregovoriti, prehiteti, prehvaliti, prena
polniti, prenasoliti, preobjesti se, preplačati, preseči, preteči, pre-
vpiti. Na pr. Cvenk večkrat pravico prevpije. (N. pr.) — Želodca
ni mogoče pregovoriti ali prevpiti. (N. pr.)
Opomba.
Ime n a in č l en i c e : prebitek, precep, predel, predor, prehod,
prelaz, premer, prepoved, prestava, prestop, pretep, pretveza, — premožen, pre-
mrl, prešeren, prevzeten, — prezlo, preveč, premalo, preveliko, neprenehoma.
pro (jednakega pomena kakor pre, kateremu se je skoro
popolnoma umaknil) se nahaja le v nekaterih besedah; na pr.
prodati, prodreti, prognati, prostreti; prodaja, prognanstvo, pro
izvod, promet, proračun, prorok, prospeh, prostor, prošlost; pro
stran, prozoren.
u (= ab-, ent-, weg-) je različen od predloga v v sestavah
ter zaznamuje:
α
) o dmi k a n j e , o d s t r a n i t e v , o dv z e t j e ali uman j -
š a n j e : učesniti (abreißen), ubežati (entfliehen), ugnati, uiti —
uhajati, ukrasti, ukratiti, ulomiti, umanjšati, unesti — unašati,
upasti — upadati, urezati, usekati, usopsti se, usušiti, ušteti se,
uteči. Na pr. Počasna voda več brega udere (unese) ko deroča.
(N. pr.) — Vsaka povodenj se uteče. (N. pr.) — Prevelika sila se
sama uje. (N. pr.) — Komur sreča ubeži, ta si zastonj pete brusi.
(N. pr.) — Ukradena reč za gospodarjem vrišči. (N. pr.) — Nesreča
ni nikoli ugnana. (Met.)
b) i z p o l n i t e v ali dovrši tev kakega dej anj a : učakati
(erwarten, erleben), ubiti (erschlagen), ubrati — ubirati, udariti,
udomačiti, ugasiti, ugasniti, ugledati, ugoditi, ugonobiti, ujasniti
se, ukrotiti, uloviti, umiti, umreti, upehati, uprašiti, usahniti,
ustrašiti, ustreliti, utolažiti, utoniti, utopiti, utruditi. Na pr. Pre
vidnost božja ubira narodom usodo. (Cig.) — Vsem ljudem ni ustreči.
(N. pr.) — Kar se zgodaj ne ukroti, zdivja in zagovedni. (N. pr.)
— Rahla beseda srd utolaži. (N. pr.)
Opomba.
1. Zastran pisave v in u prim. predlog v v § 224. Sicer pa še
primerjaj sledeče vzglede: Vreži mi tri križce v palico, — ureži mi kruha; tatje
so v hišo vlomili,
ulomi mi vejico; v nogo se je vsekal, — usekaj mi palico;
vštej mu stari dolg, — uštel sem se: olja v rano vliti, — kri se mu je ulila;
za župana so ga vstavili, — nabiro so ustavili; vpasti, vpadati, vpad (einfallen)
— upasti, upadati, upad (abnehmen, sinken).
2. Imen a : ubeg, uboj, uboštvo, uima, ujeda, umor, urok, — ubežen,
ubog, ugoden.
vz ( =empor - , auf-, lat. ex-) izraža:
