Slovenska slovnica 1900 - page 154

154
2. Imen a in č len ic e: vhod, vprega, vstop, uvod, — vmesen, vnet, —
vkup, vprek, vpričo, vsled, vmes, vnemar, vedno.
za se pogostoma zlaga z imeni, glagoli in členicami ter
daje zloženkam zelo različen pomen. V sestavi znači ta predlog:
a) p omi k a n j e za kako reč: zaiti (solnce je zašlo za goro);
zalesti koga (einen ertappen = hinter seine Streiche kommen);
zaostati za kom (hinter jemandem zuruckbleiben); zasesti (zasedli
so cesto, mit einem Hinterhalt besetzen = sich hinter etwas setzen).
b) kako z a p r e č e n j e s tem, da kdo sebe ali da se kaj
drugega postavi pred kako reč: zadržati (zuruckhalten), zakleniti,
zakopati, zakriti, žaleči (to bo veliko zaleglo, das wird viel aus-
geben = einen großen Raum liegend bedecken), založiti, zamesti
(ceste je zamelo), zapreti, zarasti, zasesti, zastreti (verhangen),
zasuti, zazidati (okna). Na pr. Ne zapiraj srca pravicam svetim
drage domovine! (Cegn.) — Kreposti razmakni srce na steža j, a
skrbno ga strasti zakleni! (Greg.)
c) p om i k a n j e v n o t r a n j o s t , z a h a j a n j e na nepravo
pot, na p a č no o p r a v l j a n j e kakega dela (= ver - , f ehl - ) :
zabloditi (na krivo pot), zaiti (sich verirren, fehlgehen), zabresti
(v blato), zadolžiti se, zagovoriti se (sich verreden), zanesti (ver-
tragen), zareči se, zastriči (fehlerhaft scheren), zašteti se, zavleci
(verschleppen). Na pr. Kavke rade denar zaneso. (Cig.) — Pes
je mrtvega zajca zavlekel v grmovje.
d) z a č e t e k d e j a n j a ali e nk r a t no dej anj e: zablisniti,
zaboleti, zadivjati, zadoneti, zadremati, zagrmeti, zakričati, zapeti,
zapiskati, zardeti, zaspati, zasvetiti se, zatrobiti, zavpiti, zazvoniti,
zažvižgati. Na pr. Zasede belca brzega, zaskrtne podkev, zapraši.
(N. ps.) — Zaraja z njo, jo zavrti, da glavica jo zaboli. (N. ps.) —
Meč rabelj prvič zavihti, ali meč med pleči ostrmi; ko drugič se
zabliska meč, vrtnarju pade glava preč. (N. ps.) — Voda je huda
šiba, kadar zadivja. (Cegn.)
e) z a p r a v l j a n j e ali i z g ubo k a k e r e č i s tem, kar
nesestavljeni glagol pomenja: zagospodariti (verwirtschaften),
zaigrati, zajesti (svoje imenje), zakmetovati, zaležati (kosilo), za­
muditi, zapiti, zapravdati, zapraviti (durch schlechtes Gebahren
etwas verthun), zavojskovati. Na pr. Kdor zamudi, naj gloje kosti.
(N. pr.) — Lenuh dostikrat kosilo zaleži. (N. pr.) — Blago se po
niti nabira, pa po vrvi zapravlja. (N. pr.)
f ) d o v r š n o s t d e j a n j a : zabosti (erstechen), zadaviti
(erwurgen), zagledati, zaklati, zameniti, zaslišati, zavidati, zazreti,
I...,144,145,146,147,148,149,150,151,152,153 155,156,157,158,159,160,161,162,163,164,...296
Powered by FlippingBook