139
§ 218. II. Kakovostna, množilna in snovna obrazila.
Pripona -ast (-asta, -asto), jednaka nemškim sestavljenkam
s pridevnikom -formig, prirašča moškim, ženskim in srednjim sa
mostalnikom, redkeje pridevnikom, ter pomenja kako podobnost;
na pr. cev — cevast, črta — črtast, dim — dimast, grb — grbast,
igla — iglast, klin — klinast, lisa — lisast, srp — srpast; jajce
— jajčast (iz jajc-jast), srce — srčast.
-at (-ata, -ato), samostalniškemu deblu pritaknjena, kaže na
i me t j e ali na ob i l i co tega, kar pomenja ime; na pr. brada
— bradat, gora — gorat, kamen — kamenat (kamnat), kosem —
kosmat, krilo — krilat, las — lasat, mož — možat, noga — nogat,
pleča — plečat, plošča — ploščat, rog — rogat, uho — uhat.
Ta pripona se tudi rada pritika pridevnikom na -en, na pr.
krven — krvnat, listen — listnat, ljuden — ljudnat, mesen—mesnat,
močen —močnat, peren —pernat, skalen —skalnat, traven — travnat.
-av (-ava, -avo) kaže:
a) če se pritakne koreniki s am o s t a l n e g a imena, zu
n a n j e s v o j s t v o ; na pr. cunja — cunjav, dlaka — dlakav, grba
— grbav, grča — grčav, guba — gubav, krasta — krastav, krv —
krvav, luska — luskav; snet — snetjav, rast — raščav (iz rast-jav).
b) dodana glagolski osnovi, n a g n j e n o s t h k a k emu d e
j a n j u ; na pr. bahati se — bahav (t. j. kdor se rad baha); gizdati
se — gizdav, igrati — igrav, kujati se — kujav, lišpati se —
lispav, opotikati se — opotikav, ujedati — ujedav.
Nekaterim se pritika povrh še -en, kakor bahaven, gizdaven,
kujaven, in tako tudi: delaven.
Opomba.
Včasi stoji -ast namesto -av, na pr. cunjast = cunjav, dlakast
= dlakav, pegast = pegav, žilast = žilav, žlezast = žlezav.
-en (-na, -no, polglasni e moškega spola se odpahuje):
a) Ta rodovitna pripona, osnovi neživih ali brezživotnih
imen pritaknjena (včasi z ov ali ev), izraža sploh s a m o s t a l
n i kov pomen v pridevniški obliki in pomenja, k a k š n o ali
od č e s a je kaj. Takih pridevnikov ima slovenščina veliko od
vseh treh spolov:
1
. od mo š k e g a , na pr. dolg — dolžen (dolžna, dolžno, gl.
§ 23., 4.), dež — deževen, glad — gladen in gladoven, gnoj —
gnojen, greh — grešen, kras — krasen, prah — prašen, praznik —
prazničen, smeh — smešen, sok — sočen, strah — strašen.
