Slovenska slovnica 1900 - page 134

134
c) s pridevnikom zvezana, l a s t n o s t ali s t a n j e , na pr.
bogastvo (nam. bogatstvo) , lakomstvo, pijanstvo, pregnanstvo, siro­
maštvo, svojstvo, uboštvo (iz prvotnega ubož-istvo, ubož-stvo), veli­
čanstvo (veličastvo).
IV. Tvoritev tujih lastnih imen.
§ 214.
Lastnim imenom novejših evropskih jezikov, ki ni­
majo korena v starodavni grščini in latinščini ali pa v slovan-
ščini, puščamo njih lastno obliko tudi v slovenski pisavi. Drugače
pa ravnamo z lastnimi imeni grškimi in latinskimi in pa s tistimi
tujkami sedanjih narodov, ki so si jih zajeli prvotno iz starih
klasičnih jezikov ali pa iz slovanščine in jih sčasoma prikrojili
po svoje. Tem le dajajmo brez skrbi domače lice, ker se grščina
in latinščina z našo domačo besedo veliko bolj ujema kakor
nemščina. Tako na pr. sezimo pri besedah: Munchen, Po, Trient,
k prvotni latinski, pri imenih: Leipzig, L ubeck, Rugen itd. k
slovanski obliki in recimo: Monakovo (Mnihov), Pad, Trident —
Lipsko, Lubek, Bujana.
Opomba.
Nekaj nemških imen je že poslovenjenih prišlo v splošno rabo;
tu je pač najboljše, da jih v tej obliki še dalje rabimo, zlasti ker se nemška
oblika le malo prilega slovenskemu govoru; na pr. Frankfurt — Frankobrod,
Marburg — Maribor, Salzburg — Solni grad, Innsbruck — Inomost itd.
Predaleč segati pa vendar ne kaže; lastnih imen ne smemo toliko pačiti, da bi
se dala težko spoznati. Pišimo tedaj Judenburg, a ne Judov grad itd.
§ 215. Da se grška in latinska lastna imena do dobra pri­
ležejo domači pisavi, treba jim je večkrat že v sredi tuje glasove
preravnatr na domače; na pr.
Aetna = Etna, Augustus = Avgust.
Posebno pa moramo paziti na končnice, da jih prav slovenski pre­
obrazimo. V tem veljajo sledeča pravila:
1
. Grška in latinska moška imena na soglasnik se sklanjajo
sploh po moški, ženska na e in a po ženski sklanjatvi; na pr.
Caesar = Cezar, Penelope = Penelopa, Aurora = Avrora. Ženska
imena na o, kakor Kalipso, Gorgo, Leto, Sapf o, ohranijo v ime­
novalniku prvotno končnico, sicer pa jih sklanjamo po a-sklanjatvi,
na pr. rod. Kalipse, daj. Kalipsi.
2
. Z imeni oseb in krajev na -as, -es, -is, -on, -os ali -us,
-um gre tako-le obrniti:
a) če imajo soglasnik pred končnico, odpahni jim končnico
brez vsake pripone, na pr. Adranon = Adran, Amphipolis —Amfipol,
I...,124,125,126,127,128,129,130,131,132,133 135,136,137,138,139,140,141,142,143,144,...296
Powered by FlippingBook