Tretji del.
B e s e d o t v o r j e .
U v o d .
§ 209. Prečudni so potje in mnogovrstne postave, po ka
terih se razvija in izrašča slovensko besedišče. Besede nastajajo:
a) po i z p e l j a v i , ako tvorimo besede s posameznimi
obrazili; na pr. brod-nik, brod-nina, brod-išče;
b) po s e s t a v i , če vežemo posamezne besede v nove
besedne celote; na pr. kolo-vrat, hudo-urnik, sto-letje.
Ogromna večina besed se izvaja in sestavlja iz pristno slo
venskih korenov, ki služijo tudi drugim slovanskim jezikom v
podstavo. Le majhno število slovenskih besed ni vzrastlo na
domačih tleh, temveč je tujega, t. j. neslovanskega izvira.
Izpeljava.
§ 210.
Pri izpeljavi moramo paziti na k o r e n , na deb l o
in na ob r a z i l a .
Ko r en je prvotni ali temeljni jezikov del, iz katerega na
stajajo besede. Različno od korena je deblo.
Deb l o je zlog ali beseda, ki je nastala po glasovni vik-
šavi naravnost iz korena.
Ob r a z i l a so pripone, ki se pritikajo, same ob sebi še
temne in nedoločne, korenu ali deblu za nove pomene.
Tako so na pr. v besedah: b r o d n i n a , t r a v n i k , g r o
b i š č e , mr a z o t a ,
koreni: bred, tru, greb, merz,
debla: brod-, trav-, grob-, mraz-,
obrazila: -nina, -nik, -išče, -ota.
Debla: brod, grob, mraz so ob jednem tudi samostojne be
sede; toda njih pripona -u se je pri moških samostalnikih v slo
venščini obrusila, dočim še pri ženskih in srednjih samostalnikih
živi v končnicah -a in -o; na pr. brod (nam. brod-u), trav-a, sel-o.
