118
Na pr.
Kdor je zadovoljen, najmanj potrebuje.
(N. pr.)
—
Bratje in sestre se daleč narazen najbolj ljubijo.
(N. pr.)
— Dvema
pastirjema volk laže ovco ukrade kot jednemu.
(N. pr.)
— Sam
najbolje veš, kje se ti je treba praskati.
(N. pr.)
Predlog.
Kaj in koliker je predlog?
§
201
.
Predl og i (Prapositionen) kažejo razmere oseb
ali stvarij med seboj, ali pa r a zme r j e d e j a v no s t i do kakega
predmeta; na pr.
Za mi s l i ni nobene uzde .
(N. pr.)
— Nič v
ustih k r u l i po č r eves u.
(N. pr.)
Predlogi izražajo v prvi vrsti k r a j evne r azmer e , pa
tudi ča s ovne , nač i novne in vzročne ; na pr.
na gori; po
božiču; po svoji trmi; za lakoto umreti.
Predlogi pa ne izražajo teh razmer s ami ob s eb i (kakor
prislovi), temveč le v zvez i s kak im imenom, katero stoji
v sklonu, odvisnem od predloga.
Predlogi se vežejo z jednim, z dvema ali s tremi skloni.
Predlogi z rodilnikom,
a)
Pristni predlogi.
§ 202. Z rodilnikom se vežejo:
1. brez, do, iz, od, s (z
pred samoglasniki in zvenečimi so
glasniki), redkoma
za
(na vprašanje
kdaj?);
2. sestavljeni predlogi
izmed, iznad, izpod, izpred, izza.
1.
Brez:
Brez potu ni medu.
(N. pr.)
do:
Prava snaga ne sega samo do praga.
(N. pr.)
iz:
Novo življenje klije iz groba.
(Cegn.)
od:
Naduha spravi človeka od kruha.
(N. pr.)
S:
S starega drevja sadje samo pada.
(N.
pr.)
z:
Prazno je delo brez sreče z nebes.
(Pot.)
za:
Za časa začne žgati, kar hoče kopriva postati.
(N. pr.)
Za dne se moraš učiti, ne po noči.
