Vprašalno:
kdaj?
— Oziralno:
kadar.
za sedanjost
za prihodnjost j
za preteklost
raznega pomena
letos
k letu, ob letu lani
pozno
hkratu, precej kmalu
prej, poprej
sicer
pri tej priči
sčasoma
davno, zdavna prezgodaj.
Na hip, hipoma; ko bi trenil, ko bi pihnil; po dne, po noči;
spomladi, po letu, jeseni, po zimi; za dne; z nočjo; dopoldne, pred-
poldnem; opoldne, popoldne; do polnoči, po polnoči; črez leto dnij;
predvčeraj, predvčerajšnjim, predvčeranjim, po jutrišnjem; pred-
sinoči; predlani, predlanskim; predletošnjim; dosihdob, posihdob;
nedavno; neutegoma, spotoma, mahoma; v curku; s časom, na
zadnje, poslednjič, naposled; s početka, iz konca itd.
Na pr.
Rajši danes pečenega škrjanca, ko jutri kokoš
.
(N. pr.)
— Najprej štalica in potlej kravica.
(N. pr.) —
Spomladi vsaka
bučela krajcar.
(N. pr.) —
Drevi utegne marsikaj drugače biti,
kakor je davi bilo.
(itavn.)
Vprašalno:
Vprašalno:
Vpraš.:
doklej?
Vpraš.:
odklej?
obkorej ?
dokorej ?
Ozir.:
dokler.
Ozir.:
odkar.
obsorej, osorej
dosorej
doslej
odslej
obtorej
dotorej
dotlej
odsihdob.
Na pr.
Ne prodaj koze, dokler medved v brlogu tiči
.
(N. pr.) —
Dokler prosi, zlata usta nosi; kadar vrača, hrbet obrača.
(N. pr.)
2. na vprašanje
kolikokrat (kolikrat)? koliko časa? doklej?
itd.
nadaljevanje ali ponavljanje kakega dejanja.
Vpraš.:
kolikokrat? koliko časa?
— Ozir.:
kolikorkrat, kolikor časa.
tolikokrat, tolikrat
marsikrat
dostikrat
nekikrat
malokrat
velikokrat, velikrat
večkrat, čestokrat.
včasi, včasih
često, na često, češče
dalje, delj
drugoč, v drugo, drugič
neprenehoma
neprestano
pogostoma, pogoje.
Na pr.
Večkrat bit kakor sit.
(N. pr.)
krat ni imena vreden.
(N. pr.)
poredko, redkoma
zopet (spet)
skoz in skoz
večjidel, večinoma
vedno, v jednomer
zmeraj, vselej
znova, vnovič.
- Mojstrov sin dosti-
