109
ali tudi v tem-le besednem redu: naj bi bil (jaz, ti, on) delal, ali
delal bi naj bil (jaz, ti, on). — Jaz bi se ga naj bil veselil, ali
naj bi se ga bil (jaz, ti, on) veselil, ali veselil bi se ga naj bil
(jaz, ti, on).
Na pr. Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo in moli
naj vmes. (Pot.) — Naj nas celi svet zapušča, srčno trpi, draga
duša! (Olib.) — Naj bi nihče ne skrival, nihče bi ne kradel. (N. pr.)
— Naj bi bilo grmelo in bliskalo, da bi le toča ne bila prihrula!
Opomba. 1. Pomožnik sem, biti se glasi v želelniku: n aj bom (bodem),
naj bo (bode), ali včasi tudi: naj sem, naj je itd.
2. Naj je skrčena oblika iz velelnika nehaj (lass, lass zu). Prvotna zveza
se je glasila: N aj (= nehaj), da tvoja vest tebi govori (lass dein Gewissen zu dir
sprechen). (Gutsman.) — Najte (= nehajte), da zvemo (lasst uns in Erfahrung
bringen). (Jam.) — Končno se je veznik da opustil, in besedica naj je postala
členica, ki še kaže tu pa tam prvotno svojo glagolsko moč; na pr. naj se
varuje; naj me vpraša; naj bi se učil!
IV. T r pna doba.
§ 194.
Za trpno dobo nima slovenščina lastne oblike in
jo nadomešča s tvorno dobo, kjerkoli je mogoče. Dajemo pa
glagolu trpni pomen:
1. če tvornemu glagolu (razen povratnih) pridenemo po
vratni zaimek se; na pr. Kakor se mi streže, tako mi kosa reže.
(N. pr.) — Koder solnce teče, povsod se kruh peče. (N. pr.)
2. če trpno-preteklemu deležniku pristavimo dotični po
možnik, namreč:
a) za preteklo-sedanji čas sem, si, je itd. Kdor je h kruhu
rojen, nikdar hleba ne doseže. (N. pr.)
b) za prihodnjik bom, boš , bo itd. Ne sodite, da ne boste so
jeni. (Met.)
c) za pretekli čas sem, si, je bil (-a, -o) itd. Slaba sekira še
nikoli ni bila s tnala ukradena. (N. pr.)
d) za, pogojnik bi bil (-a, -o) itd. Solnce čisto sije, kakor bi
bilo skopano. (Val.)
e) za želelnik naj bom, naj bo itd. Naj bo češčen vekomaj!
f ) za velelnik bodi itd. Bodi pohvaljena, večna dobrota! (Ravn.)
g) za nedoločnik biti. Pohvaljenemu biti nikomur ne preseda.
(N. pr.)
