101
f ) Malo je glagolov, ki se stopnjujejo po štirih ali celo po
več vrstah; na pr.
cves-ti, cvete-ti, raz-cveta-ti, pre-cvetova-ti;
greb-s-ti, o-gre-ni-ti, grahi-ti, o-greba-ti, o-grebova-ti;
leči, leža-ti, loži-ti, po-lega-ti, po-legova-ti;
ses-ti, sede-ti, sadi-ti, po-seda-ti, po-sedova-ti;
s-tis-ni-ti, tišča-ti, tiska-ti, na-tiskova-ti.
Znamenje dovršnih in nedovršnih glagolov.
§ 186. V nesestavljeni obliki so glagoli vseh vrst razen
druge z malo izjemami nedovršni.
O obraževanju dovršnih in nedovršnih glagolov je pomniti:
1. Če hočeš iz nedovr šni ka napraviti dovršen glagol:
a) postavi ga, če je mogoče, v II. vrsto, na pr. dregati —
dregniti, stiskati — stisniti, suvati — suniti;
b)
sestavi ga v i zv i rn i obliki s predlogom, na pr.
brati
— prebrati, nesti — prinesti, plesti — oplesti, seči — poseči, giniti
— poginiti, voliti — izvoliti, živeti — doživeti.
Dovršnik ostane dovršnik tudi po sestavi s predlogom, na
pr.
kupiti — odkupiti, leči — odleči, pustiti — prepustiti, skočiti
— poskočiti.
2. Če želiš dov r š n i ku dati n e do v r š e n pomen, tedaj ga
pomakni v višji razred, da se na glasu ojači in večjidel tudi za
jeden ali dva zloga naraste. Tako postanejo iz dovršnikov: deti,
kupiti, pasti — odbrati, prenesti, pozdraviti itd. nedovršniki: de
v a t i , kupova t i , p a d a t i — o d b i r a t i , p r e n a š a t i , p o
z d r a v l j a t i .
Nedovršniki so v obče t r a j n e g a , ako si jih pa na glasu
povikšal, o p e t o v a l n e g a pomena. P o n a v l j a l n i so glagoli
V. vrste s prirastkom -eva in pa mnogi, s predlogi sestavljeni
glagoli, ki smo jih s stopnjevanjem pomaknili v VI. vrsto; na pr.
trajni :
opetovalni:
ponavljalni:
iti
hoditi
hojevati
leteti
letati
letevati
nesti
nositi
noševati
piti
pivati
pijevati
vesti
voditi
vojevati
vezti
voziti
vozevati itd.
