92
e) za ustniki b, p, v, m se vriva mehki l, kakor gibati —
gibljem; kopati — kopljem; sipati — sipljem; devati — devljem;
dremati — dremljem (iz gibje-m, kopje-m itd.).
pišem — pisati.
Število
osebal
sedanjik
velelnik
deležniki
Jednina
1.
2.
3.
piše-m
piše-š
piše
piš-i
piš-i
a) tvorno-sedanji:
I. joka-je
II. pišoč (jokajoč),
b) tvorno-pretekli:
I. na-pisa-vši
II. pisa-l (-a, -o),
c) trpno-pretekli:
pisa-n (-a, -o),
d) glagolnik:
pisa-n-je.
Dvojina
1.
2.
3.
piše-va
piše-ta
piše-ta
piš-i-va
piš-i-ta
Množina
1.
2.
3.
piše-mo
piše-te
piše-jo, pišo
piš-i-mo
piš-i-te
Nedoločnik: pisa-ti. — Namenilnik: pisa-t.
Opombe .
1. Glagoli drugega razreda, katerim kak zobnik, gol tnik
ali u s t n i k zapira koren, se pregibljejo radi (zlasti na zapadu
slovenskega ozemlja) v sedanjiku in v njegovih odrastkih po prvem
razredu V. vrste.
Na pr. glodati — glojem in glodam; drgetati — drgečem in
drgetam; setati — sečem in šetam; dihati — dišem in diham, mi
kati — mičem in mikam; sukati — sucem in sukam; klepati —
klepljem in klepam; sipati — sipljem in sipam; tipati — tipljem in
tipam; devati — devljem in devam; šivati — šivljem in šivam itd.
Tudi peljati ima peljem in peljam.
Pri drugih korenskih končnikih rabijo le oblike: orjem, ste-
ljem, koljem; pišem, vezem, klicem itd. Tako tudi le: iščem, iskati;
lažem, lagati; mečem, metati.
2. Vsi glagoli drugega razreda, ki se spregajo v sedanjiku
tudi po prvem razredu, in še nekateri drugi obrazijo deležnike
sedanjega časa po 1. razredu; na pr. dihaje — dihajoč, dremaje
— dremajoč, gibaje — gibajoč, jokaje — jokajoč, skakaje — ska
kajoč, sipaje — sipajoč, šivaje — šivajoč, trepetaje — trepetajoč;
iskaje — iskajoč, metaje — metajoč.
