87
b) ima-m, ime-ti iz kor. i m (jame-m, j e-ti, gl. § 165.).
c) bobni-m, bobne-ti: boben; umeje-m (ume-m), ume-ti: um;
o-siroti-m, o-sirote-ti : s i r o t a ; bledi-m, blede-ti: bl ed; bogati-m,
bogate-ti: boga t ; krvavi m, krvave-ti: krvav.
2. Glagoli III. vrste so glede na trajnost dejanja nedovršni:
a) Prvotni glagoli pomenjajo večjidel nekako stanje, na pr.
bede-ti, trpe-ti, beža-ti, kleča-ti.
b) Izimenski glagoli izražajo z a č e t e k in p o s t a n e k tega,
kar znači ime, na pr. slabi-m, slabe-ti = slab postajati; bledi-m,
blede-ti = bled postajati; kopni-m, kopne-ti = kopno postajati.
Glagoli, ki značijo trpnost ali kako stanje, nadomeščajo
trpno-pretekli deležnik s tvorno-preteklim II., kakor obledel,
ozelenel, ogorel, osirotel, osivel, otemnel, zardel, zastarel.
3. Po vnanji obliki se glagoli III. vrste nekako ujemajo z
glagoli IV. vrste, toda v pomenu je razlika med njimi. Prvi so
n e p r e h a j a l n i , drugi p r e h a j a l n i ; na pr. živi-m, žive-ti,
leben — živi-m, živi-ti, ernahren; o-slepi-m, o-slepe-ti — o-slepi-m,
o-slepi-ti; bedi-m, bede-ti — budim, budi-ti; o-zdravi-m, o-zdrave-ti
— o-zdravi-m, o-zdravi-ti.
IV. vrsta.
G l a g o l i z v r s t no s pono i.
§ 174. Po četrti vrsti pregibljemo glagole, katerih nedo
ločnikovo in sedanjikovo deblo se končuje na -i, na pr. hvali-ti,
sed. hvali-m; nosi-ti — nosi-m; sodi-ti — sodi-m; uči-ti — uči-m.
hvalim — hvaliti.
Število
o s e b a
sedanjik
velelnik
deležniki
Jednina
1.
2.
3.
hvali-m
hvali-š
hvali
hvali
hvali
a) tvorno-sedanji:
II. hvaleč (-a, -e),
b) tvorno-pretekli:
I. po-hvali-vši
II. hvali-l (-a, -o),
c) trpno-pretekli:
hvalj-en (-a. -o),
d) glagolnik:
hvalj-en-je.
Dvojina
1.
2.
3.
hvali-va
hvali-ta
hvali-ta
hvali-va
hvali-ta
Množina
1.
2.
3.
hvali-mo
hvali-te
hvali-jo, uče
hvali-mo
hvali-te
Nedoločnik: hvali-ti. — Namenilnik: hvali-t,
