80
V V. vrsti se polglasni i zopet ojačuje v i, kakor pro-
dira-m, pro-dira-ti; za-tira-m, za-tira-ti; u-mira-m, u-mira-ti;
pre-zlra-m, pre-zira-ti.
Glagoli te vrste so:
cvre-m, cvre-ti; dere-m, dre-ti; mre-m ali mrje-m (z omehčanim
r), mre-ti; pre-m, pre-ti le v sestavah: od-pre-m, od-pre-ti, za-
pre-m, za-pre-ti itd.; tare-m in tre-m, tre-ti; vre-m, vre-ti le v se
stavah: za-vre-m, za-vre-ti (das Rad sperren), od-vre-m, od-vre-ti;
zre-m, zre-ti; zre-m, zre-ti; — melje-m (z omehčanim l), mle-ti.
mrem — mreti.
Število
oseba
sedanjik
velelnik
deležniki
Jednina
1.
2.
3.
mre-m
mre-š
mre
mr-i
mr-i
a) tvorno-sedanji:
I.
—
II. deroč (-a, -e),
b) tvorno-pretekli:
I. u-mr-ši, za-mle-vši
II. mr-l, mle-l (-a, -o),
c) trpno-pretekli:
cvr-t, cvr-en (-a, -o),
d) glagolnik:
cvr-t-je, cvr-en-je.
Dvojina
1.
2.
3.
mre-va
mre-ta
mre-ta
mr-i-va
mr-i-ta
Množina
1.
2.
3.
mre-mo
mre-te
mre-jo, mro
mr-i-mo
mr-i-te
Nedoločnik: mre-ti. — Namenilnik: tre-t.
Opomba. 1. Zraven cvreti, dreti, umreti itd. se tudi govori, a ne piše:
cvrti, drti, umrti, trti, žrti, zavrti itd. brez ojačenega glasu, najbrž po vplivu
preteklih deležnikov na
-l , -t
in na
-ši,
ki imajo neojačen
r ,
kakor zatrl,
zatrt, zatrši.
Melje-m ima v nedoločnikovih oblikah vedno ojačen g la s: mle-ti, mle-t;
za-mle-vši, mle-l, mle-t in mle-n.
2. Glagol mreti ima v sedanjem deležniku večjidel mrjoč (umrjoč kot
pridevnik) od mrjem, derem pa zraven pravilne oblike deroč tudi dereč (kot
pridevnik), na pr. V globočini pod seboj sem slišal šumeti derečo Pivko. (Cegn.)
3. Besedica pre, man sagt, dicunt, ne spada v korensko vrsto, temveč je
skrčena iz glagolske oblike pravijo (prave).
7
.
Samoglasniški razred.
§ 167.
V samoglasniški razred spadajo glagoli z odprtim
deblom, t. j. z deblom, ki ga zatika samoglasnik; kakor bi - t i ,
sed. bi j e-m.
