74
I. Spregatev po glagolskih vrstah.
§ 158. Vse glagolske oblike se tvorijo:
a) iz sedanjikovega debla, in
b) iz nedoločnikovega debla,
s priponami, ki izražajo o s ebe , značijo n a k l o n ali zaznamu
jejo č a s in de l ež j a .
Iz sedanjikovega debla imamo: 1. sedanjik, 2. velelnik in
3. deležnik tvorno-sedanji (prislovni in pridevni).
Iz nedoločnikovega debla se obrazijo: 1. nedoločnik, 2. na
menilnik, 3. deležnik tvorno-pretekli I. in II., 4. deležnik trpno-
pretekli in 5. glagolnik.
I. Korenska vrsta.
§ 159. Nedoločnikovo deblo je v prvi vrsti jednako glagolskemu
korenu. Pokončnem korenskem glasniku delimo pr vo v r s t o v
s edem r a z r edov . Koren ali deblo se končuje na soglasnik:
1. s, z;
3. b, p, v;
5. m, n;
2.
d, t;
4. k,
g;
6.
r, l
,
in 7. na samoglasnik: a, e, i, u.
1. Sičniški razred.
§ 160. V sičniški razred vrstimo glagole, katerim se končuje
koren ali deblo na s ali z. V tem razredu se pregibljejo:
a) s končnikom s: nese-m, nes-ti; pase-m, pas-ti; trese-m, tres-ti;
b) s končnikom z: grize-m, gris-ti; leze-m, les-ti; molze-m,
mols-ti ali mles-ti; tveze-m, tves-ti (binden); veze-m, ves-ti (fuhren —
sticken: voziti — vezati).
nesem — nesti.
Število
oseba
sedanjik
velelnik
deležniki
1. nese-m
— a) tvorno-sedanji:
Jednina 2. nese-š
nes-i
I.
—
3. nese
nes-i
II. nesoč (-a, -e),
1. nese-va
nes-i-va
b) tvorno-pretekli:
Dvojina 2. nese-ta
nes-i-ta
I. pri-nes-ši
II. nes-e-l, nes-la, -o,
3. nese-ta
— c) trpno-pretekli:
1. nese-mo
nes-i-mo
nes-en (-ena, -o),
Množina 2. nese-te
nes-i-te
d) glagolnik:
3. nese-jo, neso — nes-en-je.
Nedoločnik: nes-ti. — Namenilnik: nes-t.
