68
a) dov r š n i (perfektivni), ki naznanjajo po vsej spregatvi
na s t op , d o v r š i t e v ali konec kakega dejanja ali stanja;
na pr. s e s t i , l eč i , i z g u b i t i , d r kn i t i — z a b l i s n i t i ,
z a g r me t i — d o g n a t i , d o k r a l j e v a t i .
b) n e d o v r š n i (imperfektivni), ki kažejo po vsej spregatvi
t r a j a j o č e dejanje ali stanje brez ozira na njega začetek, konec
ali uspeh; na pr. s e d a t i , l e g a t i , d e l a t i , g u b i t i , g rme t i ,
k r a l j e v a t i .
Osebe, števila, časi, nakloni in doba glagolov.
§ 146. Glagol se preminja po osebah, številih, časih, na
klonih in dobi, t. j. glagol se s p r e g a . Pri spregatvi (konjuga-
ciji) glagolov je treba paziti:
a) na os ebe in števila,
b) na č a s e (Tempus),
c) na na k l on e (Modus) in
d) na dobo (Genus).
A. Osebe in števila.
§ 147. Osebe so t r i ; p r v a , katera govori, d r u g a , kateri
se govori, in t r e t j a , o kateri se govori.
Število je t r o j no , kakor pri imenu: j e d n i n a , dvo j i na ,
množ i na .
B. Časi.
§ 148. Slovenščini rabijo š t i r j e časi:
a) s e d a n j i čas ali s e d a n j i k (Praesens), ki naznanja v
sedanjosti trajajoče, ali v sedanjosti dovršeno dejanje; na pr.
Kar na svetu ži vi , vse kmet p r e r edi . (N. pr.)
b) p r i ho dn j i čas ali p r i ho dn j i k , ki izraža v prihod-
njosti trajajoče dejanje (Futurum), ali v prihodnjosti dovršeno
dejanje (Futurum exactum); na pr. V zeleno goro po l e t im, in
tamkaj bom p r e p e v a l a , v zeleni travnik g l e d a l a . (N. ps.) —
Kukavica nas s k l i če na planino, ko bo pomlad vz bud i l a stu-
dence spet. (Cegn.)
c) p r e t e k l i čas (Praeteritum), ki kaže v preteklosti tra
jajoče dejanje (Imperfectum), ali v preteklosti dovršeno dejanje
(Perfectum); na pr. Kdor je po svetu hodil, ta je mnogo videl. —
Izkušnja je pregovore rodila, potrdila in ohranila. (N. pr.)
