76
V pisni slovenščini se rabijo polne oblike, vsaj v jedninskem
imenovalniku moškega spola; na pr. cvetel, pletel, kradel, godel
namesto cvel, p l e l , kva l , gol. Tako tudi: k r a d l a , g od l a ,
gne t l a , br ed l a , r a s t l a , odvedl a itd.
3. Pomožni glagol bodem (ich werde sein) tvori le sedanjik
(bodem, bodeš itd;), velelnik (bodi) in tvorno-sedanji deležnik
(bodoč). — Zraven bodem imamo skrčene oblike: bom, bos, bo;
bova, bosta; bomo, boste, bodo zraven manj navadnega bodejo.
Namesto dobodem, dobodeš, ali dobom, doboš itd. govorimo in
pišemo skoro izključno: dobim, dobiš itd., toda v velelniku: do
hodi, dobodite.
4. Glagolski koreni gred, id, šed se dopolnjujejo med seboj.
Gredem, gredeš, grede itd., ali sedaj navadna skrčena oblika grem
ima le sedanjik: grem, greš, gre; greva, gresta; gremo, greste, gredo,
in deležnik: grede, gredoč. — Idem, ideš, ide itd. tvori sedanjik,
deležnik idoč in nedoločnik iti.
V tvorno-preteklem deležniku I. in II. ju zastopa koren šed,
na pr. pri-šed-ši; šel (iz šed-l), šla, šlo. Zatorej na-šel, na-šla,
na-šlo (ne: najdel) od sedanjika najdem (na-idem), kakor pri-šel,
pri-šla, pri-šlo od pridem (iz pri-idem). Tako: došel, izšel, pošel,
prešel, sešel, zašel.
5. Zraven rastem se često govori rasem, raseš, rase itd. in
v deležniku namesto rastel, rastla, rastlo tudi rasel, rasla, raslo,
kar pa ni za pisno slovenščino. — Trpno-pretekli deležnik se
nadomešča s tvorno-preteklim II., na pr. Gosto porastel gozd (nam.
porasten); s travo obrastla njiva (nam. obrastena ali obraščena);
lepo rastel mož ; po zarastlih potih.
6. Namesto pravilnega tvorno-sedanjega deležnika: bodoč
(od bode-m, bos-ti, stechen) se navadno govori in piše: bodeč, -a, -e;
na pr. bodeče trnje.
3. Ustniški razred.
§ 163. V ustniški razred spadajo glagoli, katerim b, p ali v
zapirajo deblo. Spregajo se v tem razredu:
a) s končnikom b: dolbe-m, dolb-s-ti (iz dolb-ti, gl. § 25. b);
grebe-m, greb-s-ti; skube-m, skub-s-ti; zebe-m, zeb-s-ti.
b) s končnikom p: hrope-m, hrop-s-ti; sope-m, sop-s-ti; tepe-m,
tep-s-ti; spe-m, su-ti (gl. § 167. d).
c) s končnikom v: pleve-m, ple-ti (iz plev-ti (gl. § 26. 3.).
