77
tepem — tepsti.
Število
oseba!
sedanjik
velelnik
deležniki
j
Jednina
1.
2.
3.
tepe-m
tepe-š
tepe
tep-i
tep-i
a) tvorno-sedanji:
I.
—
II. tepoč (-a, -e),
b) tvorno-pretekli:
I. o-tep-ši
II. tep-e-l (-pla, -o),
c) trpno-pretekli:
tep-en (-ena, -o), i
d) glagolnik:
Dvojina
1.
2.
3.
tepe-va
tepe-ta
tepe-ta
tep-i-va
tep-i-ta
Množina
1.
2.
3.
tepe-mo
tepe-te
tepe-jo, tepo
tep-i-mo
tep-i-te
Nedoločnik: tep-s-ti. — Namenilnik: tep-s-t.
Opomba. 1. Namesto plevem se govori tudi pleje-m. Od glagola žive-m,
ži-ti (iz živ-ti) imamo deležnika: živoč, u-žil (sedanjik užije-m); sicer ga na
vadno nadomešča: živim, živeti po III. vrsti. Tudi nedoločnik ši-ti je nastal iz
šiv-ti, kakor kaže šivam, šivati po V. vrsti, toda sedaj le v sestavah: za-šije-m,
za-ši-ti, za-ši-l, za-ši-t, kakor po 7. razredu (§ 167.).
2. Napačne so oblike: oskubljen, zagrebljen, zasopljen namesto pra
vilnih: oskuben, zagreben, zasopen in zasopel.
4. Goltniški razred.
§ 164. V goltniški razred vrstimo glagole, katerim kak
goltnik zatika deblo. Spregajo se v tem razredu:
a) na
g:
leže-m, leči (iz leg-ti, gl. § 23. 4.); more-m (iz može-m),
moči; v-preže-m, v-preči; seže-m, seči; streže-m, streči; striže-m,
striči; vrže-m, vreči (iz vrg-ti, vregti).
b) na k: peče-m, peči (iz pek-ti); reče-m, reči; seče-m, seči;
teče-m, teči; tolče-m, tolči in tleči.
Pri glagolih goltniškega razreda se vršijo te-le izpremembe:
1. Zveza gt in kt v nedoločniku in namenilniku se topi
v e: moči iz mog-ti, reči iz rek-ti, peč iz pek-t. Krive so tedaj
oblike: lečti, rečti, pečt, kakor se govori tu pa tam med ljudstvom.
2. Pred e v sedanjiku in v trpno-preteklem deležniku pre
hajajo goltniki v šumnike: ležem, rečem, pečen.
3. Pred velelnikovim naklonilom i prehajajo goltniki v so
rodne sičnike: sezi, strezi, vrzi, peci, reci, teci. Na pr. Vrzi torbico
črez ramo. (N. ps.) — Vsak po svojo smojko v ogenj sezi. (N. pr.)
— Teci, teci, srca vir krvavi! (N. ps.)
