84
Po obliki se loči deležnik s pridevnim pomenom od opiso-
valnega, na pr. usahla cvetlica, tod.a: cvetlica je usahnila; otrplo
telo — telo je otrpnilo; zamrzla reka — reka je zamrznila.
III. vrsta.
G l a g o l i z v r s t no spono e.
§ 170.
V tretjo vrsto štejemo glagole, katerim se končuje
nedoločnikova osnova na -e, za šumniki na -a; na pr. done-ti,
gore-ti, grme-ti, kipe-ti, slove-ti; beža-ti, buča-ti, kriča-ti, tiča-ti.
Samo nekaj glagolov je ohranilo prvotni e tudi za šumniki,
kakor o-gluše-ti, prše-ti, vrše-ti.
Glede na nedoločnik in sedanjik ločimo glagole III. vrste
v dva razreda.
Prvi razred.
S 171.
V prvi razred spadajo v sedanji slovenščini le še
trije glagoli, namreč: šteje-m, šte-ti (iz čite-ti, prim. čitati); umeje-m
ali skrčeno: ume-m, ume-ti; ima-m, ime-ti.
Vsi drugi, zlasti začenjalni (inhoativni) glagoli, ki so se v
stari slovenščini pregibali po prvem razredu III. vrste, so pre
stopili v drugi razred. Nekdanja sedanjikova oblika: želeje-m,
leteje-m, slabeje-m, bogateje-m, se je skrčila v žele-m, žele-š itd. in
potem prestopila v obliko drugega razreda: želi-m, leti-m, slabi-m,
bogati-m.
štejem — šteti.
Število
osebal
sedanjik
velelnik
deležniki
Jednina
1.
2.
3.
šteje-m
šteje-š
šteje
šte-j
šte-j
a) tvorno-sedanji:
I.
—
II. štejoč (-a, -e),
b) tvorno-pretekli:
I. pre-šte-vši
II. šte-l (-a, -o),
c) trpno-pretekli:
šte-t, šte-v-en,
d) glagolnik:
šte-t-je, šte-v-en-je.
Dvojina
1.
2.
3.
šteje-va
šteje-ta
šteje-ta
šte-j-va
šte-j-ta
Množina
1.
2.
3.
šteje-mo
šteje-te
šteje-jo, štejo
šte-j-mo
šte-j-te
Nedoločnik: šte-ti. — Namenilnik: šte-t.
O p om b e .
1.
Pripona trpno-preteklega deležnika je -t ali
-n,
kakor
kažejo glagolniki: štetje, imetje, umetje — števenje, imenje, umenje.
