88
Opombe .
§ 175. 1. Prvotna kračja oblika na -e v 3. množinski osebi
sedanjikovi se je ohranila le pri tistih glagolih, ki naglašajo
končnico -im; na pr. uči-m — uče, lovi-m — love, sramoti-m —
sramote, pokori-m — pokore.
2. Pri glagolih, ki naglašajo končnico -im v sedanjiku, pre
skoči naglas v velelniku j e d n i n s k e g a š t e v i l a na predzadnji
zlog; na pr. sed. učim, učiš, uči — vel. uči; sed. pustim — vel.
pusti; sed. govorim — vel. govori.
V dvojini in množini velelnega naklona je pri glagolih III.
in IV. vrste v naglaševanju razlika med koroško-štajerskimi in
med kranjskimi Slovenci; ti naglašajo po navadi velelnikovo
naklonilo, oni pa rajši korenski samoglasnik.
Kranjski Slovenci govore: učiva, učita, učimo, učite; tajiva,
tajita, tajimo, tajite; govoriva, govorita, govorimo, govorite; ko-
roško-štajerski Slovenci pa sploh: učiva, učita, učimo, učite;
tajiva, tajita, tajimo, tajite; govoriva, govorita, govorimo, govorite.
Pisatelji se drže zdaj tega, zdaj onega naglaševanja, kakor
naneseta lepoglasje in potreba; na pr. Ne budite v brlogu svade,
dokler spi. (Kos.) — Kri mlada pravi: s k oči va, in stara: po-
s ed i va . (N. pr.) — Moje ptičke, izletite, prepevaje se glasite črez
planjave in črez vrte!(Levst.) — Za vero, za prostost domu ž i v i t e,
mrite brez strahu ! (Greg.)
3. V trpno-preteklem deležniku se pretvarja vrstni samo
glasnik i pred pripono -en v j in se topi s predstoječimi so
glasniki (glej § 23.), in sicer:
a) z l , n, r v topljence lj, nj, rj, na pr. hvaljen, branjen,
udarjen (iz hvali-en itd.). — Po r s predstoječim soglasnikom
izpada j, na pr. ohrabren, odobren, poostren, posrebren (namesto
ohrabrjen iz ohrabri-en, ned. ohrabriti). — Misli-ti ima obliko:
mišljen.
b) z d in t se mehča v j in č: rojen (iz rodjen, rodi-en,
ned. rodi-ti) ; omlačen (iz omlatjen, omlati-en, ned. omlati-ti).
Tako: sodi-ti — sojen, vadi-ti — vajen, uredi-ti — urejen,
redi-ti — rejen, izpridi-ti — izprijen, gladi-ti — glajen; ukroti-ti
— ukročen, osramoti-ti — osramočen, nasiti-ti — nasičen, strati-ti
— stračen; zmoti-ti — zmočen, pusti-ti — puščen, časti-ti (česti-ti)
— češčen (v molitvi), sicer časten; oprosti-ti — oproščen, zape-
čati-ti — zapečačen.
