91
delam — delati.
Število oseba sedanjik
velelnik
deležniki
Jednina
1.
2.
3.
dela-m
dela-š
dela
dela-j
dela-j
a) tvorno-sedanji:
I. igra-je
II. dela-joč (-a, -e),
b) tvorno-pretekli:
I. pri-dela-vši
II. dela-l (-a, -o),
c) trpno-pretekli:
dela-n (-a, -o),
d) glagolnik:
dela-n-je.
Dvojina
1.
2.
3.
dela-va
dela-ta
dela-ta
dela-j-va
dela-j-ta
Množina
1.
2.
3.
dela-mo
dela-te
dela-jo
dela-j-mo
dela-j-te
Nedoločnik: dela-ti. — Namenilnik: dela-t.
Opomba. Zraven velelnika gledaj od glagola gledam imamo
še obliko glej, gledi, pogledi od sedanjika gledim po 2. razredu
III. vrste; na pr. Pogledi solnca nebeškega kras. (Levst.)
Od glagola gledim je tudi sedanji deležnik glede, ki pa je
navadno le kot prislovni predlog v rabi; na pr. Glede na to, mit
Rucksicht darauf. — Glede tvojega zdravja bezuglich deiner
Gesundheit.
Drugi razred.
§ 179. V drugem razredu se spregajo glagoli, katerih ne
določnikovo deblo izhaja na -a, sedanjikovo pa na -je, na pr.
ora-ti — orje-m; kla-ti — kolje-m; stla-ti — stelje-m.
Z osnovnim nastavkom -je se topijo predstojeoi soglasniki
tako, kakor v trpno-preteklem deležniku IV. vrste (§ 175. 3.),
in sicer:
a) jezikovca l, r v lj, rj, kakor kla-ti — kolje-m; pla-ti —
polje-m; stla-ti —- stelje-m; po-sla-ti — po-šlje-m; ora-ti — orje-m.
b) zobnik d v j, zobnik t v e, kakor glodati — glojem; metati
— meceni; ropotati — ropočem (iz glodjem, metjem, ropotjem).
c) goltniki k, h, g v sorodne šumnike č, š, ž, skupina sk
pa v še, kakor mikati — mičem, tikati — tičem, lagati — lažem,
strgati — stržem, dihati — dišem, pihati — pisem, iskati — iščem
(iz mikje-m, lagje-m, dihje-m, pihje-m, iskje-m).
d) sičniki c, s, z v sorodne šumnike, kakor klicati — kličem,
pisati — pišem, vezati — vežem (iz klicje-m, pisje-m, vezje-m).
