90
tožim, tožiti
vabim, vabiti
volim, voliti
tratim, tratiti valim, valiti
voščim, voščiti
trobim, trobiti
varim, variti
vozim, voziti
učim, učiti
vodim, voditi
žalim, žaliti.
Opombe .
a) Četrta vrsta obsega le i z i me n s k e glagole. V podstavo
služi tem glagolom samostalnik ali pridevnik, na čigar deblo se
pritika vrstna spona i; na pr. del: deli-ti; govor: govori-ti; uk:
uči-ti; hvala: hvali-ti; stvar: stvari-ti; žal: žali-ti; poln: polni-ti;
krot-ek: kroti-ti; dolg: dolži-ti.
b) Glagoli četrte vrste so:
1. p r e h a j a l n i : braniti, častiti, staviti, dolžiti, zlatiti itd.
2. n e p r e h a j a l n i : bloditi, dežiti, dvomiti, grešiti, ribariti,
rojiti, snežiti, vedriti.
c) Glede na trajnost dejanja so skoro vsi glagoli četrte
vrste ne d o v r š n i , in sicer t r a j n i , ki izražajo dejanje, katero se
nekaj časa neprenehoma vrši, kakor hvaliti, častiti, učiti, govoriti.
O p e to v a l n i , t. j. večkratno dejanje izražajoči glagoli so:
vlačiti, voditi, voziti, goniti, laziti, nositi, hoditi.
Do v r š n i glagoli četrte vrste so sledeči: kupiti, lotiti se,
pičiti, počiti, pustiti, raniti, rešiti, skočiti, stopiti, storiti, stvariti,
streliti, trčiti.
Opomba.
Glagoli četrte vrste na -niti, kakor ceniti, činiti, pomniti,
prazniti itd., se ločijo v tem od glagolov II. vrste, kakor ganiti, giniti, riniti,
suniti itd., da pripada v IV. vrsti n k imenu (cena, čin, pomen, prazen), v
drugi pa k vrstni sponi (prim. ri-ni-ti in ri-jem, ri-ti; u-tih-ni-ti in tih).
V. vrsta.
G l a g o l i z v r s t n o s pono a.
§ 177. Peta vrsta obsega glagole, katerim izhaja nedoloč-
nikova osnova na -a, na pr. dela-ti, laja-ti; pisa-ti, meta-ti; bra-ti;
seja-ti.
Peta vrsta se deli na podlagi sedanjikovega debla v štiri
razrede.
Prvi razred.
§ 178. V prvi razred spadajo glagoli, katerim se končuje
nedoločnikovo in sedanjikovo deblo na -a, kakor dela-ti — dela-m;
seka-ti — seka-m; igra-ti — igra-m.
Velelnikovo naklonilo i prehaja za samoglasnikom v j.
