99
oblika po VI. vrsti p rev eč p r is ilje n a ; na pr. secirati, producirati, promo
virati, študirati, marširati, desinficirati, docirati (ne: sekovati, promovovati itd.).
— Sicer pa je najboljše, da se takih tujk kolikor mogoče izogibamo.
b) Glede na trajnost dejanja so glagoli šeste vrste n e d o
v r š n i , in sicer zaznamujejo izimenski glagoli t r a j a j o č e , iz
glagolski pa o p e t o v a l no dejanje. Tako so na pr.
t r a j n i : bojevati, darovati, kaznovati, verovati itd.;
o p e t o v a l n i : krščevati, kupovati, plačevati, reševati itd.
Vrstno stopnjevanje glagolov.
§ 185. Slovenski glagol naznanja dejanje ne samo z ozirom
na č a s , v katerem se godi, ampak tudi z ozirom na t r a j n o s t
ali konec. Da mu je pa samemu ob sebi mogoče izražati vse
razmere dejanja in stanja, se premika glagol iz nižjih v višje vrste.
Pri tem prestopu se ojačuje korenski samoglasnik, ali pa narašča
prvotno deblo za jeden ali dva zloga. Vsled svoje tehtnejše oblike
zaznamuje potem glagol dalje trajajoče dejanje, ali pa dobiva
drug pomen.
Najrajši se stopnjujejo prvotni glagoli, na pr.
kor. nes- v vrsti I. nes-ti, IV. nosi-ti,
V. pre-naša-ti;
„ leg-
„ I. leči,
III. leža-ti,
V. po-lega-ti;
„ sed-
„
I. ses-ti,
III. sede-ti,
V. po-seda-ti;
„ ved-
„
I. ves-ti,
IV. vodi-ti,
V. pre-vaja-ti;
„ vrt-
„
II. vr-ni-ti, V. vrača-ti, VI. vračeva-ti;
„ zven-
„
III. zvene-ti, IV. zvoni-ti, V. po-zvanja-ti.
a) Glagoli I. vrste se pomikajo najrajši v IV. in V. vrsto
na pr.
I. vrsta:
IV. vrsta:
V. vrsta:
greb-s-ti,
grabi-ti,
po-greba-ti;
leči,
loži-ti,
po-lega-ti;
lez-ti,
lazi-ti,
po-lezava-ti;
mre-ti,
mori-ti,
u-mira-ti;
pi-ti,
poji-ti,
po-piva-ti;
ses-ti,
sadi-ti,
po-seda-ti;
streči,
straži-ti,
u-streza-ti;
teči,
toči-ti,
od-teka-ti;
tres-ti,
trosi-ti,
o-tresa-ti;
vez-ti,
vozi-ti,
pre-važa-ti.
7 *
