96
Tako: drgeta-ti, ju žina-ti, kesa-tise, klopota-ti, konča-ti, križa-ti,
obeta-ti, priča-ti, ropota-ti, sanja-ti, večerja-ti, voha-ti.
3. Izglagolski glagoli se izvajajo iz prvotnih (korenskih) in
drugotnih glagolov.
a) Koren prvotnega glagola se podaljšuje ali krepi pred
vrstno spono a; na pr. daja-ti in dava-ti — da-ti; vstaja-ti —
sta-ti; po-znava-ti — zna-ti; u-bija-ti — bi-ti; po-čiva-ti — po-či-ti;
iz-liva-ti — li-ti; po-piva-ti — piti; raz-vija-ti — vi-ti; do-biva-ti
— bi-ti; skriva-ti — kri-ti; iz-miva-ti — mi-ti; ob-uva-ti — ob-u-ti;
suva-ti — su-ti;
z-bira-ti — ber (bir), tako: po-dira-ti, pre-pira-ti, pod-pira-ti,
za-tira-ti, u-mira-ti, iz-vira-ti, o-zira-ti, po-zira-ti (gl. § 166.);
deva-ti, po-peva-ti, do-speva-ti; o-greba-ti, za-klepa-ti, po-lega-ti,
leta-ti, po-meta-ti, spleta-ti itd.
p) Iz drugotnih glagolov so na pr.
Iz III. vrste: sedeva-ti od sede-ti, in ta od ses-ti; o-bledeva-ti
— blede-ti — bled; po-staja-ti — sta-ti (= stoja-ti) — stane-m,
sta-ti; raz-cveteva-ti — cvete-ti — cves-ti itd.
iz IV. vrste: za-ganja-ti od goni-ti, in ta od žene-m, gna-ti;
izpre-vaja-ti — vodi-ti — ves-ti; do-haja-ti — hodi-ti — šel (iz
šed-l, kor. šed-hed); po-navlja-ti — po-novi-ti — nov itd.
iz V. vrste: vz-dihava-ti od diha-ti, in ta od dahni-ti (dehni-ti);
iz-mišljava-ti — iz-mišlja-ti — misli-ti — misel; po-kopava-ti —
po-kapa-ti — kopa-ti; zapo-vedava-ti — zapo-veda-ti — ve-m —
vede-ti; iz-pricava-ti — prica-ti — priča itd.
b) Glagoli V. vrste so n e d o v r š n i ; in sicer so glagoli
drugega, tretjega in četrtega razreda t r a j n i (gl. § 176. c), kakor
pisa-ti, bra-ti, seja-ti. Glagoli prvega razreda so t r a j n i , če so
izimenski, na pr. dela-ti, igra-ti; o p e t o v a l n i pa, če so iz
glagolski, na pr. leta-ti, skaka-ti.
Do v r š n i so le: končati, nehati, jenjati, plačati, srečati.
VI. vrsta.
G l a g o l i z v r s t n o s pono ova.
§ 183. V šesto vrsto štejemo glagole, katerih nedoločnikova
osnova izhaja na -ova (za mehkimi soglasniki na -eva), sedanji-
kova pa na -uje; na pr. kupuje-m, kupova-ti. — Deblo kupu- se
v sedanjikovi osnovi podaljša z osnovnim nastavkom -je, v ne
določniku pa se končni u pred -a razveže v -ov (-ev): kupu-je-m,
kupov-a-ti (iz kupu-a-ti); boju-je-m, bojev-a-ti (iz boju-a-ti).
