82
2. Trpno-pretekli deležnik se tvori:
a) navadno s končnico
-t:
bit, brit, posut, razodet, skrit itd.
b) redkoma s končnico -n: znan, neobriven, nečuven, obuven,
skriven, umiven, povijen, ubijen; glagolnik: rjovenje.
Glede na trajnost dejanja so glagoli I. vrste n e d o v r š n i ,
t. j. isti značijo trajajoče dejanje, kakor nesti, gosti, pleti, peci,
kleti, dreti, biti.
Do v r š n i glagoli te vrste so: dati, denem — deti ali dejati
(legen), leči, pasti, reči, seči, sesti, vreči.
II. vrsta.
G l a g o l i z v r s t no spono ni.
§ 168. V drugo vrsto spadajo glagoli, ki imajo pred ne
določnikovo končnico vrstno spono ni, kakor dvig-ni-ti, gas-ni-ti.
Opomba.
Spona ni se je preobrazila iz prvotne spone no: kakor še dan
danes govore ogrski in nekateri štajerski Slovenci (ob Muri in Dravi): dvigno-ti,
gasno-ti. Namesto no govori ljudstvo večjidel nu: trenu-ti, vrnu-ti; zato tudi
v pisni slovenščini: trenutek, trenutje, in navadno minul nam. minil. V se
danji pisavi se je spona ni popolnoma udomačila.
dvignem — dvigniti.
Število
oseba
sedanjik velelnik
deležniki
Jednina
1.
2.
3.
dvigne-m
dvigne-š
dvigne
dvign-i
dvign-i
a) tvorno-sedanji:
I.
—
II. venoč (-a, -e),
b) tvorno-pretekli:
I. dvigni-vši
II. dvignil (-a, -o),
c) trpno-pretekli:
dvignj-en (-a, -o),
d) glagolnik:
dvignj-en-je.
Dvojina
1.
2.
3.
dvigne-va
dvigne-ta
dvigne-ta
dvign-i-va
dvign-i-ta
Množina
1.
2.
3.
dvigne-mo
dvigne-te
dvigne-jo
dvign-i-mo
dvign-i-te
Nedoločnik: dvigni-ti. — Namenilnik: dvigni-t.
Opomba.
Prvotna oblika trpno-preteklega deležnika se je glasila: dvignen,
zaklenen, natisnen, nagnen itd. Po vplivu nedoločnikove oblike -niti pa se
govori in piše omehčan n, t. j. nj, kakor pri glagolih IV. vrste; na pr. dvignj-en
zaklenj-en, natisnj-en, nagnj-en itd.
