70
d) g l a g o l n i s amo s t a l n i k ali g l a g o l n i k , na pr. po
hajkovanje, odpuščanje, pitje, hrepenenje.
D. Doba.
§ 151. Doba ali oblika je dvojna:
a) t v o r n a (aktivna), katera naznanja, da oseba ali reč, o
kateri se govori, s ama k a j de l a ; na pr. Čas vse z g r u d i .
(N. pr.) — Bog ne plačuje vsako soboto. (N. pr.)
b) t r p n a (pasivna), katera kaže, da oseba t r p i , ali da se
z njo kaj godi; na pr. Kar je s k r i t o , vse bode očito. (N. pr.)
Pomen s r e d n j e (medijalne) dobe daje slovenščina glago
lom s povratnim zaimkom, na pr. Trata se je hipoma usušila,
hipoma se skala razvalila. (N. ps.)
G tvoritvi easov in naklonov.
§ 152. Pri tvoritvi časov in naklonov je treba paziti:
a) na o s e b i l a ali k on č n i c e za posamezne osebe;
b) na n a k l o n i l a za posamezne naklone;
c) na p r i pon e d e l e ž i j , t. j. nedoločnika, namenilnika,
deležnikov in glagolnika, in
d) na debl o ali osnovo.
A. Osebila.
§ 153. Osebila ali končnice, ki zaznamujejo p o s ame z n e
o s ebe na glagolu, so sledeče:
1. osebe: -m, na pr. d e l a -m, n e s e - m, h v a l i - m.
Stara slovenščina ima namesto tega osebila
nosni o, čigar ostanke nahajamo v starejših
slovenskih spisih, zlasti v 16. stol., na pr.
hočo ( hoču), mogo, veruj o.
v jednini
a)
. j 2. osebe: -š, na pr. d e l a - š , n e s e - š , h v a l i - š. Pr
votno obrazilo si (ši) se je ohranilo samo v
pomožniku: si.
3. osebe: —, na pr. de l a , ne s e , hva l i . Prvotni
t (tu) je odpadel in se ohranil samo na
vzhodu v pomožnikovi obliki: j e s t (= je ).
